Ključni izziv je pravočasno in učinkovito zdravljenje
Na dogodku MONS‘25 je prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana prikazala, zakaj je debelost rizični dejavnik za srčno-žilne bolezni tudi brez sladkorne bolezni. Ob tem je predstavila nov pristop k diagnosticiranju in obravnavi bolnikov z debelostjo ter raziskave, ki spreminjajo tudi pogled na zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in debelostjo.
Mestne obdavčitve sladkih pijač in spremembe v indeksu telesne mase
Eden izmed vzrokov za prekomerno telesno težo in debelost je tudi uživanje sladkanih pijač, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani v ZDA. Uvedba davkov na sladke pijače je zato interventni ukrep z namenom izboljšanja kardiometabolnih stanj in pridobivanja prihodka za iniciative javnega zdravja; ukrep prek zvišanja prodajnih cen sladkih pijač odvrača od njihovega kupovanja in uživanja.
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Smernice ESC: Ocena klinične verjetnosti obstruktivne KAB in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Nikoli toliko dobrih možnosti zdravljenja
O zatonu paradoksa debelosti in pogosto spregledani hipervolemiji, pa tudi o določanju razmerja med obsegom pasu in višino pri bolnikih s srčnim popuščanje, smo se pogovarjali s predstojnikom KO za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Bojanom Vrtovcem, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Zdravljenje z zaviralci RAS in pooperativni zapleti
Francoski znanstveniki so želeli ugotoviti, ali je zdravljenje z zaviralci renin-angiotenzinskega sistema (RAS) pred večjo nekardiološko operacijo povezano s pojavnostjo pooperativnih zapletov. Rezultate te randomizirane raziskave so nedavno objavili v reviji JAMA.
Vpliv nadomeščanja železa na telesno zmogljivost pri HFpEF
Kakšen je vpliv železove karboksimaltoze na telesno zmogljivost? Raziskava FAIR-HFpEF, objavljena v reviji European Hearth Journal, kaže, da je intravensko nadomeščanje železa pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim (HFpEF) deležem, koristno.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Preprečevanje VTE pri hospitaliziranih internističnih bolnikih
Venski trombembolizmi (VTE) pri hospitaliziranih bolnikih so eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Preprečevalno zdravljenje je varno in učinkovito, a se glede na objavljene podatke in tudi glede na podatke slovenske presečne analize premalo uporablja. Za zgodnjo diagnozo in zdravljenje je zelo pomembno prepoznavanje znakov in simptomov tromboze, hkrati s prepoznavanjem dejavnikov tveganja za razvoj tromboze pri posameznem bolniku, tako da za vsakega bolnika izberemo ustrezno preprečevalno zdravljenje.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) 2024, ki je potekal v Londonu med 30. avgustom in 2. septembrom, je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Predstavili so nekaj novih priporočil in številne raziskave, ki bodo vplivale na prihodnjo obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.
Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Blokatorji beta po akutnem miokardnem infarktu
Učinkovitost blokatorjev beta pri osebah s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem je dobro dokumentirana. Raziskave so že pokazale tudi ugoden učinek dolgoročnega jemanja blokatorjev beta po miokardnem infarktu, kjer so dosegli zmanjšanje umrljivosti za 20 %.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Aktualna revija
