Posodobitev smernic ESC/EAS za dislipidemijo iz leta 2019
Prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, v prispevku med drugim piše o vlogi zniževanja LDL-C pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, o obvladovanju lipidov pri akutnem koronarnem sindromu, o razširjenih terapevtskih možnostih in o zdravljenju s statini pri populacijah z virusom HIV in rakom.
Čim nižje, čim prej, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za dislipidemijo in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
ESC 2025: srce brez meja
Razprave z letošnjega kongresa ESC niso bile omejene zgolj na predstavitve novih zdravil in tehnologij, temveč so segle tudi na področje globalnih zdravstvenih izzivov, neenakosti v dostopu do oskrbe in širšega razumevanja zdravja srčno-žilnega sistema. Piše prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Pojavnost SŽ bolezni in umrljivost glede na dejavnike tveganja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu in povzročajo znatno javnozdravstveno breme. V raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so avtorji ovrednotili pomen petih klasičnih dejavnikov tveganja za pojavnost srčno-žilnih (SŽ) bolezni in umrljivost.
POTS – izbereš lahko le dva vogala trikotnika
Posturalna ortostatska tahikardija (POTS) je oblika avtonomne disregulacije, ki se kaže kot nezmožnost prilagajanja srčno-žilnega sistema na pokončni položaj. Še pred nekaj leti je bila predvsem domena nevrologov, po pandemiji covida-19 pa vse pogosteje zaposluje tudi kardiologe.
Sodobni pristop k zdravljenju stabilne angine pektoris
Stabilna angina pektoris je klinična manifestacija kroničnih koronarnih sindromov, katerih prevalenca se povečuje predvsem zaradi podaljšane življenjske dobe in izboljšanega akutnega zdravljenja koronarne bolezni srca. Čeprav so na voljo obsežne strokovno utemeljene mednarodne smernice, ostaja stabilna angina pogosto poddiagnosticirana in suboptimalno zdravljena.
Raziskava SOUL: prvi vpogledi
Peroralni semaglutid je v primerjavi z injekcijskimi oblikami tudi učinkovito, varno in zanesljivo zdravilo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri tistih, ki že imajo razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen in/ali kronično ledvično bolezen, so ugotovili v raziskavi SOUL. Podatke je na dogodku Sodobna kardiologija predstavil asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sekundarna preventiva, primarna skrb
V Sloveniji je rehabilitacija bolnikov v zgodnjem obdobju po srčno-žilnem dogodku uspešno uveljavljena. Pri doseganju trajnih rezultatov sekundarne preventive pa zadevamo ob ovire, med katerimi izstopajo nizka adherenca pri zdravljenju, omejena zdravstvena pismenost bolnikov, zapostavljanje nekaterih dejavnikov tveganja in ne nazadnje sistemske omejitve, ki onemogočajo redno dolgoročno spremljanje teh bolnikov. Kje smo lahko boljši?
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
Srčno popuščanje v oskrbi različnih specialistov: izkušnje SB Trbovlje
Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem je razkrila nekatere razlike, če bolnika vodi kardiolog oz. internist nekardioloških strok. Ugotovitve je pokomentiral avtor analize prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. interne medicine, FESC, iz SB Trbovlje. Pri predpisovanju katerih vrst zdravil smo usklajeni in kje so razlike največje?
Titracija zdravil: med priporočili in kliničnimi dilemami
Pri titriranju zdravil do največjega priporočenega oziroma prenosljivega odmerka je v praksi včasih treba ravnati nekoliko bolj previdno. V nekaterih primerih lahko hitra titracija in sočasno uvajanje zdravil povzročita slabo adherenco ali celo zavrnitev zdravljenja. Kaj storiti takrat?
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Kaj je novega v priporočilih ADA?
V začetku leta je izšla letna posodobitev priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA). Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB) z namenom, da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Nekaj jih navajamo v nadaljevanju.
Aktualna revija
