Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Pregled protimikrobnih zdravil za zdravljenje nekaterih okužb
Predstavljamo izbor najpogostejših protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za ambulantno ali bolnišnično zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv, okužbe sečil, dihal, intraabdominalnih okužb, vnetja dojk in sepsa. Preglednico je recenzirala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
O cepljenju proti HPV s starši
»Starši si želijo ukrepati pravilno, naša naloga je, da jim to tudi sporočimo – da je cepljenje proti HPV pravilna odločitev.« O tem je prepričan dr. Kenneth A. Alexander, dr. med., spec. pediatrije in predstojnik oddelka za infekcijske bolezni bolnišnice Nemours Children's Hospital-Florida. Kako ubrati najustreznejši pristop, da bomo dosegli eliminacijo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV?
Kako cepljenje vpliva na dolgi covid?
Kakšen je potek dolgega covida pri tistih, ki se za cepljenje odločijo po preboleli okužbi s SARS- CoV-2? Ali cepljenje zmanjša sistemsko vnetje in dolgoročnost virusne prisotnosti? Odgovore je prinesla nova raziskava, septembra objavljena v reviji International Journal of Infectious Diseases.
Razpolovitev trajanja zdravljenja
»Problema protimikrobne odpornosti ne bomo rešili z novimi antibiotiki. Ključna je ustrezna raba, ki pa ne pomeni zgolj omejevanja, ampak predvsem izbiro pravega antibiotika za pravo indikacijo, v pravem odmerku in trajanju,« poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Interpretacija antibiograma za ciljano predpisovanje antibiotikov
Vsakoletne spremembe smernic EUCAST, ki izvirajo iz napredka klinične mikrobiološke znanosti, se kopičijo. Na spletni strani Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ) so na voljo praktična pojasnila za klinične zdravnike.
Uporaba cepiva PPV23 je stroškovno učinkovita
Okužba s pnevmokokom Streptococcus pneumoniae lahko povzroči resne bolezni, vključno s sepso, meningitisom in pljučnico z bakteriemijo (invazivno) ali brez bakteriemije (neinvazivno). Dobro je znano, da pnevmokokna cepiva učinkovito preprečujejo invazivne in neinvazivne pnevmokokne bolezni ter z njimi povezano smrtnost in obolevnost. Kaj pa je pokazala farmakoekonomska analiza uporabe cepiva PPV23 pri odraslih v Sloveniji?
Zapleti se ne pokažejo takoj
Pri 98 % naših bolnikov z okužbo z virusom HIV je ta nezaznaven. To nam je za ponazoritev učinkovitosti sodobne terapije povedal Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Uspehi zdravljenja okužbe s HIV se kažejo tako pri upočasnjevanju širjenja virusa, kjer se uvrščamo med najboljše na svetu, kot tudi pri lažjem obvladovanju komorbidnosti, ki nastopajo v povezavi z okužbo. Izzivi vseeno ostajajo.
Kako živijo ženske, ki so se okužile s HIV?
Leta 1981 je HIV svet »presenetil« s pandemijo infekcijske bolezni, katere napredovali stadij s sesutjem celične imunosti imenujemo AIDS. Znanost je v tem času opravila ogromno delo in nam, kljub temu da (še) nimamo cepiva, z razvojem zelo učinkovitih zdravil dala možnosti za ustavitev pandemije. Vendar predvsem zaradi družbenih, ekonomskih in političnih neenakosti v svetu žal to do danes ni bilo mogoče.
Cepljenje starejših ljudi in kroničnih bolnikov
Cepljenje proti covidu-19 in proti gripi je med splošno populacijo že poznano, za osebe, stare 65 let in več, ter kronične bolnike pa je prav tako priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj imajo večje tveganje za invazivni potek okužbe (okužba krvi oz. sepsa, meningitis, pljučnica).
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pomen kliničnega farmacevta pri zdravljenju bolnikov s covidom-19
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri medikamentoznem zdravljenju covida-19? Na kaj je treba biti pozoren in kakšen je pomen sodelovanja z zdravnikom, pojasnjuje doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Zaščita pred okužbo s HIV v resničnem življenju
Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da zdravilo za preprečevanje okužbe s HIV, ki se jemlje pred izpostavitvijo okužbi, v resničnem življenju zaradi slabšega sodelovanja ogrožene populacije ne dosega takšne učinkovitosti, kot je bila dokazana v nadzorovanih kliničnih raziskavah.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
Antibiotiki v zobozdravstveni ambulanti
»Podatki za leto 2016 kažejo, da zobozdravniki predpišejo 6 % vseh antibiotikov oziroma 31 receptov na tisoč prebivalcev na dan, današnje stanje pa je podobno,« je na seminarju Nujna stanja v zobozdravstveni ambulanti orisala razmere specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., iz UKC Ljubljana. Antibiotiki so zelo učinkovita zdravila, a seveda povzročajo, da se mikroorganizmi prilagajajo ...
Aktualna revija
