Nova zdravila za zdravljenje ITP
V Sloveniji za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije (ITP) že pet let uporabljamo dva agonista trombopoetinskih receptorjev (TPO-RA). Zdravili sta učinkoviti in varni, izziv pa ostajata dolgotrajnost in visoka cena zdravljenja, piše Barbara Skopec, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Zdravljenje KML
Zadnjih nekaj let zdravljenje kronične mieloične levkemije (KML) tako zelo napreduje, da so nove smernice ob izidu že skoraj zastarele. Bolniki, ki jih odkrijemo in zdravimo v začetnem, kroničnem obdobju bolezni, lahko pričakujejo enako preživetje kot njihovi zdravi vrstniki, piše doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Nova orožja v boju s KLL
Nove kombinacije zdravil za kronično limfocitno levkemijo (KLL) in razvoj novih malih molekul dajejo upanje, da bo v prihodnje nekatere bolnike mogoče tudi pozdravili, piše Matevž Škerget, dr. med., s Kliničnega oddelka zahematologijo v ljubljanskem UKC.
Diseminirani plazmocitom – cena napredka
Povprečno preživetje bolnikov z razsejanim plazmocitomom se približuje sedmim letom, medtem ko so bolniki, zdravljeni pred 15, 20 leti, živeli v povprečju manj kot tri leta. Izjemen napredek je posledica učinkovitejših novih zdravil, ki pa zaradi ultra visokih cen zadnja leta zdravstvenemu sistemu povzročajo precej skrbi.
Zgodovinsko leto za bolnike s KLL
Na 56. letnem srečanju ameriškega hematološkega združenja, ki je potekalo decembra lani, je bilo po pričakovanjih zelo živahno. Medtem v Sloveniji zdravniki in bolniki nestrpno pričakujejo registracijo kar treh zdravil za zdravljenje kronične limfocitne levkemije – obinutuzumaba, ibrutiniba in idelalisiba.
Kronična mieloična levkemija – sodobni pristop
Zgodovina zdravljenja kronične mieloične levkemije (KML) pomeni enega najbolj neverjetnih in razburljivih uspehov sodobne medicine – prehod usodne rakave bolezni v kronično bolezen, s katero lahko kakovostno živimo, kaže pa se upanje na popolno ozdravitev večjega števila bolnikov.
Podobnost da, zamenljivost ne
Kljub nekaterim strokovnim dilemam o učinkovitosti in varnosti podobnih bioloških zdravil, ta prihajajo na trg v vedno večjem številu. Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, so si enotni: o zamenljivosti ne moremo govoriti, uporabljali jih bodo pri novih bolnikih. Na drugi strani predstavnik EMA, Christian Schneider, zatrjuje, da ni razlogov za dvom o tako imenovanih biosimilarjih.
Aktualna revija
