Spondiloartritisi: najprej zdravljenje, potem napotitev
Prepoznavanje tako aksialnega kot psoriatičnega artritisa je danes dobro, ocenjuje prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana. Pri tem imata pomembno vlogo magnetnoresonančno slikanje (ob pravilni interpretaciji rezultatov) in prisotnost nekaterih pridruženih bolezni, kot je luskavica.
Linagliptin lahko bolniki s SB tipa 2 jemljejo brez skrbi
Raziskava CARMELINA, ki sta jo Boehringer Ingelheim in Eli Illy predstavila na nedavnem 54. letnem kongresu EASD v Berlinu, je preverjala učinkovitost linagliptina ter njegovo srčno-žilno in ledvično varnost; pokazala je, da je prejemanje linagliptina učinkovito in varno, tako kar se tiče srčno-žilnih kot ledvičnih izidov.
Prsni vsadki povezani z rakom
Ženske s prsnimi vsadki imajo tveganje za razvoj s prsnimi vsadki povezanega anaplastičnega velikoceličnega limfoma, na svoji spletni strani piše Ameriški urad za prehrano in zdravila (FDA). Javnosti ob tem pojasnjujejo, da ne gre za raka dojk, ampak za vrsto ne-Hodgkinovega limfoma
Telemonitoring pri nadzoru astme
Konec julija so bili v Journal of Asthma objavljeni rezultati randomizirane kontrolirane študije skupine z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik o uporabnosti in učinkovitosti 12-mesečnega telemonitoringa oseb z astmo.
Diete z malo ogljikovimi hidrati niso brez tveganj
Velika kohortna opazovalna študija na odraslih, objavljena v The Lancet Public Health, je pokazala, da je tako zmanjšano (<40 %) kot povečano (>70 %) uživanje ogljikovih hidratov povezano z večjim tveganjem za smrt in skrajšano preostalo življenjsko dobo.
Nove smernice za DAPT po oceni ogroženosti z ishemičnim dogodkom
Pripravljena so nova priporočila za podaljšanje antiagregacijskega zdravljenja z dvema zdraviloma DAPT (Dual AntiPlatelet Therapy) pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom (AKS). Oblikovali so jih na temelju dognanj, ki jih je prinesla randomizirana študija PEGASUS, je povedal kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med.
Tretjina ljudi nosi v sebi tveganje za izgorelost
Sindrom izgorelosti spremljajo simptomi, ki jih opazimo tudi pri anksioznosti in depresiji. Zato jih tudi strokovnjaki med seboj neredko zamenjujejo, opozarja psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov.
Desetina jih trpi zaradi ene od oblik depresije
Depresivne in anksiozne motnje so danes najpogostejše motnje oziroma bolezni človeštva. Težave z depresijo katerekoli oblike ima več kot 10 % svetovne populacije, z eno od oblik anksioznosti pa okrog 12 %, pravi dr. Dragan Terzič, psihiater z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vse pogosteje se pojavljajo pri mlajših generacijah prebivalstva.
Nekemične zasvojenosti so kot tempirana bomba
Pojavnost nekemičnih odvisnosti med mladostniki narašča, opozarja Miha Kramli, terapevt in vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer nekemične odvisnosti za zdaj edini v Slovenji obravnavajo kot bolezenska stanja.
Bolnik naj bo fit
Jaka Strel, dr. med., je družinski zdravnik, ki ga ne zanimata le krvni tlak in holesterol, ampak preveri tudi telesno zmogljivost svojih pacientov in poskrbi, da so ustrezno telesno zmogljivi. S kolegom sta v Žireh uvedla inovativen model obravnave bolnikov.
Previdno z antidementivi
»Ni vse Alzheimerjeva demenca,« opozarja doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. »Zelo pomembno je, da antidementive predpišemo le takrat, kadar so ti lahko učinkoviti, ustrezni in indicirani.«
Zakaj nas bolniki ne ubogajo?
Čeprav zdravniki – vsak na svojem specialističnem področju – ogromno vedo, se bolniki vedejo kot angleški dvor: niso impresionirani. Zakaj, se je na letošnjem srečanju Srce in diabetes vprašala izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Frustrirana psihiatrinja išče rešitve
Tako kot v vseh državah razvitega sveta se tudi pri nas soočamo z vse večjim bremenom duševnih motenj. Pereč problem je nepoznavanje in neupoštevanje pomena varovanja duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj. Viri pomoči so nezadostni in razdrobljeni, sodelovanje je bolj izjema kot pravilo.
Brez ravnotežja je težko živeti
Periferne okvare ravnotežja (okvare na ravni notranjega ušesa in slušnega živca) po navadi pripeljejo do precejšnje prizadetosti bolnika. Okrevanje pa največkrat traja od nekaj mesecev do enega leta, ugotavlja specialistka otorinolaringologije Nina Božanić Urbančič, dr. med. Če težave vztrajajo, pa bolniku zelo poslabšajo življenje.
Aktualna revija
