Dileme pri izbiri naprednega zdravljenja KVČB
Kako izbrati najprimernejše zdravilo za posameznega bolnika? Že vemo kaj več o biooznačevalcih, s katerimi bi lahko napovedovali izide zdravljenja? Kako kombinirati napredna zdravila za doseganje remisije ali za umirjanje ekstraintestinalnih manifestacij bolezni? Na ta vprašanja odgovarja Tina Kurent Francky, dr. med., spec. gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaviralci IL-23 pri CB
Zaviralci interlevkina 23 (IL-23) predstavljajo pomemben napredek v zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Kakšne so razlike med učinkovinami, ki so na voljo pri nas? Kako se njihova učinkovitost in varnost primerjata z ustekinumabom? V infografiki, ki jo je recenziral doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana, predstavljamo rezultate kliničnih raziskav, ki osvetljujejo mesto zaviralcev IL-23 v sodobnem zdravljenju CB.
Crohnova bolezen: zdravljenje do cilja
Napredne terapije vse bolj spreminjajo potek Crohnove bolezni (CB) in napovedujejo učinkovitejše soočanje z izzivom neodzivnosti na zdravljenje. Ob tem se spreminjajo tudi formalni cilji zdravljenja. Katera klinična vprašanja pa še vedno ostajajo brez odgovorov? Kako uspešno te dileme razrešujejo sodobna diagnostična orodja in označevalci za spremljanje ter napovedovanje poteka CB?
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Pri ulceroznem kolitisu včasih predolgo čakamo
V UKC Ljubljana se z biološkimi zdravili zdravi 34 % bolnikov z ulceroznim kolitisom. »To je veliko premalo,« pove dr. Nataša Smrekar, dr. med. Dostopnost konziliarne obravnave se izboljšuje, a določen predsodek pri predpisovanju bioloških zdravil tej skupini bolnikov ostaja. Kateri je to?
Kako bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?
Pomanjkanje kadra in multidisciplinarnosti ter številne neznanke v poteku bolezni nas lahko ovirajo pri doseganju ciljev celostnega zdravljenja ulceroznega kolitisa, četudi imamo na voljo vrhunska zdravila, ki so prinesla težko pričakovani preboj. Več v pogovoru s predstojnico gastroenterološkega oddelka UKC Maribor Andrejo Ocepek, dr. med.
Aktualna revija
