Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Pri ulceroznem kolitisu včasih predolgo čakamo
V UKC Ljubljana se z biološkimi zdravili zdravi 34 % bolnikov z ulceroznim kolitisom. »To je veliko premalo,« pove dr. Nataša Smrekar, dr. med. Dostopnost konziliarne obravnave se izboljšuje, a določen predsodek pri predpisovanju bioloških zdravil tej skupini bolnikov ostaja. Kateri je to?
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Kako bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?
Pomanjkanje kadra in multidisciplinarnosti ter številne neznanke v poteku bolezni nas lahko ovirajo pri doseganju ciljev celostnega zdravljenja ulceroznega kolitisa, četudi imamo na voljo vrhunska zdravila, ki so prinesla težko pričakovani preboj. Več v pogovoru s predstojnico gastroenterološkega oddelka UKC Maribor Andrejo Ocepek, dr. med.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
