Melanom: pri kom ga iskati in kje ga ne smemo spregledati?
Najpomembneje je, da smo na pojav kožnega melanoma pozorni pri osebah z največjimi tveganji. Katere osebe imajo večje tveganje in kdaj pomisliti na dedno obremenjenost? Katere melanome lahko spregledamo, saj so bolj skriti?
Še vedno nimamo ustreznega odnosa do debelosti
Letos je Evropski kongres o debelosti (ECO) potekal med 17. in 19. majem v Dublinu. Med temami, ki so izstopale, so bile posodobljene kanadske smernice za zdravljenje debelosti ter novi podatki o učinkovitosti in varnosti že poznanih zdravil, kjer pričakujemo širjenje indikacij.
Ključne novosti v sistemskem zdravljenju nemelanomskih tumorjev
Kakšen napredek v preživetju prinaša sistemsko zdravljenje pri bolnikih s sluzničnim in uvealnim melanomom ter bazalnoceličnim in ploščatoceličnim karcinomom kože? Predstavljamo ključne novosti zadnjega leta, ki so bile izpostavljene na 19. šoli o melanomu.
Nove smernice SZO: uživanje umetnih sladil in nadzorovanje telesne teže
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v sredini maja objavila nove smernice o uživanju umetnih sladil. Kaj pravijo dokazi o vplivu umetnih sladil na indeks telesne mase in srčno-žilno zdravje? Za katere skupine bolnikov priporočila ne veljajo?
Dnevi zdravja 2023: tesnejša povezava strokovnega in laičnega
Kot odgovor na rastočo potrebo po kakovostnih zdravstvenih informacijah za laično javnost bo celjsko sejmišče 17., 18. in 19. novembra gostilo Dneve zdravja. Prof. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater, je prvi mož organizacijske ekipe, ki snuje dogodke za strokovno javnost, letos pa prvič organizira sejemski dogodek, ki bo združil obe javnosti – laično in strokovno. Trenutne razmere po mnenju organizatorja še posebej kličejo po njuni tesnejši povezavi ter s tem povrnitvi zaupanja ljudi v medicino in zdravstvo.
Neupravičeno osovraženi statini
Statinska terapije je vrsta terapija, ki jo bolniki najpogosteje opuščajo. O razlogih za slabo adherenco in o možnostih, kako bi lahko statini znova zasedli pomembnejše mesto, ki jim pripada pri preventivi bolnikov s hiperlipidemijo, tudi v kombinaciji z novimi naprednimi terapijami, je spregovorila Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Vpliv melatonina na kakovost spanja pri bolnicah z rakom dojk
Nespečnost je pri rakavih bolnikih pogosta in močno krni kakovost življenja, farmakološki posegi pa prinašajo tveganje za interakcije med zdravili. Je melatonin varnejša, a še vedno učinkovita alternativa? Vprašanje so obravnavali v metaanalizi, osredotočeni na skupino bolnic z rakom dojk, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.
Nova možnost zdravljenja KVB
Največ bolnikov s kronično vensko boleznijo (KVB) je tistih v začetnih stanjih in tukaj lahko naredimo največ, da ne bi prišlo do poslabšanja, poudarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Naboru venoaktivnih zdravil se pridružuje učinkovito zdravilo, kalcijev dobesilat.
Posodobljene smernice ASCO za zdravljenje rHORP
Rezultati kliničnih raziskav, ki so pokazale, da sočasna uporaba treh vrst zdravljenja v primerjavi s standardnim dvotirnim zdravljenjem lahko podaljša celokupno preživetje bolnikov z novoodkritim razsejanim hormonsko občutljivim rakom prostate (rHORP), so spodbudili Ameriško združenje za klinično onkologijo k posodobitvi smernic.
Obravnava multiple skleroze: kje smo in kam gremo?
Obravnava bolnikov z multiplo sklerozo je v zadnjih desetletjih zelo napredovala, poudarja izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so ključni izzivi v zdravljenju? Bomo v prihodnosti lahko celo preprečevali nastanek te bolezni?
Prednosti nekirurškega zdravljenja miomov
Miomi povzročajo težave četrtini žensk. Pomanjkljivosti kirurškega zdravljenja miomov so pospešile razvoj farmakoloških pristopov. Izkušnje povzema izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
Dileme v obravnavi keratinocitnih kožnih tumorjev
»Dermatologi bi se morali več ukvarjati z operativo in drugimi vrstami terapije kožnih rakov, če se hočemo ohraniti kot suverena strokovna skupina na področju dermatoonkologije,« je poudaril izr. prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., na 1. kongresu Združenja dermatologov Slovenije z mednarodno udeležbo. Kako in zakaj bi bilo še potrebno spremeniti obravnavo?
Novosti v sistemskem zdravljenju melanoma
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Piše Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
O dilemi spremljanja bolnikov z melanomom v prihodnje
V pripravi so nova priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom. O izzivih prevdvidenih sprememb, predvsem o krajšem času spremljanja bolnikov pri dermatologih, razmišlja dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije iz ambulante Dermatologija Rogl Butina.
Priporočila za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Kako proti klopnemu meningoencefalitisu po običajni ali hitri shemi cepiti otroke ali odrasle osebe in katere so kontraindikacije? Kako naj sledijo poživitveni odmerki? Kako ravnati ob daljših presledkih ali prekinitvah sheme cepljenja in v primeru vboda klopa ob cepljenju?
Posodobljene smernice: diagnostika raka ledvičnih celic
Večino rakov ledvičnih celic odkrijemo naključno pri slikovni diagnostiki druge simptomatike abdomna. Pri 30 % simptomatskih bolnikov nastopi paraneoplastični sindrom. Kako lahko z diagnostiko izboljšamo izide zdravljenja? Kam nas usmerjajo najnovejši dokazi? Oglejte si posodobljene smernice Evropskega združenja za urologijo (EAU).
Možnosti psihoterapevtske obravnave pri kožnih boleznih
Psihološka stiska je pogosto dejavnik, ki sproži ali poslabša kožno bolezen, in je pomembna determinanta v izidu zdravljenja. Kako prepoznavati bolnike s psihološko stisko in jim zagotoviti čim boljšo oziroma celostno obravnavo, razlaga klinična psihologinja mag. Darja Škrila Čuš, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Kdaj in kako napotiti k dermatologu ob sumu na melanom?
Ker mnogokrat diagnozo melanom lahko postavimo šele po dermatoskopskem pregledu sprememb na koži, je že ob najmanjšem sumu na melanom bolnika treba napotiti k dermatovenerologu. V katerh primerih je smiselna napotitev in kakšna naj bo stopnja nujnosti?
