Vnetni spomin pri luskavici in implikacije za zdravljenje
S trenutno dostopnimi sistemskimi, predvsem z novejšimi biološkimi zdravili, lahko dosežemo popolno klinično remisijo luskavice, a se po prenehanju zdravljenja psoriatični plaki običajno vrnejo in pojavijo na prvotnih mestih. Kateri so celični mehanizmi, odgovorni za ponovitve, in kaj pomenijo za prihodnost zdravljenja najpogostejšega tipa – luskavice v plakih?
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Ob utemeljenem kliničnem sumu na srčno popuščanje ne čakamo
V ambulanti družinske medicine zdravljenje začnemo še pred prejetim izvidom UZ srca. Kdaj lahko postavimo utemeljen sum na srčno popuščanje, ki zadostuje za uvedbo zdravljenja? Katera dva cilja dosežemo, če smo s pravo terapijo pravočasni?
Pomembno je, da bolnikom omogočimo pravočasno zdravljenje
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov, ocenjuje Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, ki ambulanto vodi v Ormožu. Hitre in enostavne poti do uvedbe teh zdravil pa sistem pogosto ne omogoča.
Nova spoznanja o intenzifikaciji zdravljenja
Kaj so zadnje ugotovitve, usmerjene v iskanje optimalnih terapevtskih kombinacij glede na volumen bolezni? Oglejte si preglednico, ki ponazarja rezultate pregledne analize in olajšuje izbiro zdravljenja. Sklepne misli so zaznamovale tudi letošnji kongres ESMO.
Dvojno ali trojno zdravljenje glede na volumen bolezni?
Kaj je pokazala primerjava učinkovitosti med dvojnim in trojnim zdravljenjem pri razsejanem hormonsko občutljivem raku prostate glede na volumen bolezni? Odgovor na to vprašanje prinaša sistematična pregledna študija, v kateri so primerjali izsledke desetih raziskav s skupno kar 11.043 vključenimi bolniki.
Raziskava o bremenu virusnih okužb spodnjih dihal pri novorojenčkih
Predstavljamo podatke analize bremena virusnih okužb spodnjih dihal pri novorojenčkih v UKC Ljubljana v obdobju 2015–2020. Kateri so najpogostejši povzročitelji? Kakšen vpliv je imel začetek epidemije covida-19? Podatke predstavlja asist. Sandra Cerar, dr. med.
Pomen kliničnega farmacevta pri zdravljenju bolnikov s covidom-19
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri medikamentoznem zdravljenju covida-19? Na kaj je treba biti pozoren in kakšen je pomen sodelovanja z zdravnikom, pojasnjuje doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Izkušnje s transperinealno biopsijo v lokalni anesteziji
Kakšne so prednosti te metode v primerjavi z bolj razširjenimi načini biopsije prostate? Kakšni so primerjalni rezultati? Borut Gubina, dr. med., spec. urologije in FEBU, je na Slovenskem urološkem kongresu s kolegi delil svoje dosedanje operativne izkušnje. Video prispevek vključuje ponazoritev izvedbe transperinealne biopsije.
Najsodobnejše rešitve za kompleksnejše bolnike
Med komorbidnostmi pri bolnikih s HFrEF prevladujejo sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen in hiperlipidemija. Kako optimalno in v skladu z najnovejšimi dokazi pri bolniku obvladovati srčno popuščanje, obenem pa optimalno medikamentno zdraviti še ostale pridružene izzive?
“Kolegi se zelo angažirajo in veliko naredijo sami”
Kako novosti živijo v praksi in kako poteka sodelovanje med specialisti, povezanimi v obravnavo komorbidnih bolnikov s srčnim popuščanjem, je ob pregledu dinamičnega dogajanja zadnjih let povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zdravljenje srčnega popuščanja in hiperlipidemije dosega nove razsežnosti
Zadnja dognanja potrjujejo, da prenizke vrednosti serumskega holesterola LDL ne obstajajo več. Nižanje vrednosti pa velikokrat težko dosežemo tudi z najpotentnejšimi statini, je povedal dr. Andraž Cerar, dr. med., iz UKC Ljubljana in predstavil napredne pristope k zdravljenju hiperlipidemije, pridružene srčnemu popuščanju z okrnjenim iztisnim deležem.
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Virusne okužbe spodnjih dihal in vpliv epidemije covida-19
Asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije iz KO za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana poudarja, da so respiratorne okužbe še posebej med novorjenčki pomemben problem. Kaj kažejo podatki raziskave UKC Ljubljana o hospitaliziranih novorojenčkih zaradi virusnih okužb spodnjih dihal? Kako je covid-19 spremenil breme okužb?
Prenovljene smernice za klinično obravnavo SB2
Spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil je na svečani predstavitvi prenovljenih slovenskih smernic predstavil prof. dr. Andrej Janež, dr. med., njihova urednica prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je predstavila še nekatere druge pomembne novosti.
Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Učinkovitost in varnost novega zdravila za zdravljenje IPF
Trenutno sta za zdravljenje idiopatske pljučne fibroze (IPF) odobreni dve zdravili – nintedanib in pirfenidon, ki upočasnita, ne pa tudi ustavita napredovanje bolezni. Zato obstaja potreba po dodatnih načinih zdravljenja. Revija New England Journal of Medicine je objavila rezultate klinične raziskave z novim zdravilom, ki selektivno zavira encim fosfodiesteraze tipa 4 (PDE4).
(Ne)učinkovitost bioloških zdravil pri KOPB z eozinofilijo
Na 4. mednarodnem forumu težke astme v Ljubljani (SAF 2022) je doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, predstavil možnosti uporabe bioloških zdravil pri težki obliki KOPB z eozinofilijo.
Aktualna revija
