Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Napredek pri diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni
Ocena mrežne aktivnosti možganov pri nevrodegenerativnih boleznih bo prispevala pomemben korak k diagnozi, še bolj pa k natančnejši prognozi teh bolnikov. Dodatne dokaze je prinesla nedavna objava v publikaciji Nature Reviews Neurology, kjer vidno avtorsko vlogo nosi slovenska nevrologija.
Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Korak naprej v zdravljenju migrene
»Zanesljivih številk glede prevalence migrene za Slovenijo nimamo, glede incidence pa letos objavljena analiza NIJZ kaže, da je na primarni in sekundarni ravni letno obravnavanih od osem do devet tisoč bolnikov,« je povedal Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, ki napoveduje novo skupino za migreno specifičnih zdravil, ki se bodo lahko uporabljala tako za akutno kot preventivno zdravljenje.
Okužbe spodnjih dihal pri najranljivejših
»Respiratorne okužbe so v pediatrični populaciji pomemben problem, še posebej med novorojenčki, najranljivejšo pediatrično skupino,« poudarja asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije s KO za neonatalogijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšno je breme okužb spodnjih dihal po izsledkih njihove raziskave in kako je nanj vplivala epidemija covida-19?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Metaanaliza, objavljena v reviji Lancet, je potrdila, da se ob zdravljenju s statini nekoliko poveča verjetnost za pojav mišičnih simptomov, ki so običajno blagi, vendar pa pri več kot 90 % zdravljenih bolnikov statin ni vzrok za omenjene simptome.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Nova spoznanja o multipli sklerozi
Kako na potek multiple skleroze (MS) vpliva presaditev krvotvornih matičnih celic? Kakšna so nova spoznanja o preprečevanju MS pri bolnikih z radiološko izoliranim sindromom? Kako pogosto se po prenehanju zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni, ta ponovno aktivira? Kaj pa uporaba zdravil v nosečnosti? Povzemamo nekaj pomembnejših sporočil letošnjega kongresa Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze.
Napovedovanje nevroloških izidov pri novorojenčkih s HIE
Pojav hipoksično-ishemične encefalopatije (HIE) pri novorojenčkih je hudo tveganje za dolgoročno nevrološko prizadetost. Uporaba terapevtske hipotermije kot standardnega zdravljenja je spremenila napovedno vrednost diagnostičnih metod za razvojnonevrološke izide. Kakšna je točnost teh metod?
Rak požiralnika: preživetje se podaljšuje
Rak požiralnika je eden od rakov z najslabšo prognozo. Glede na nove rezultate in obetavne raziskave v teku pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo njegova prognoza v prihodnje izboljšala. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v pogovoru predstavila novosti.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Zapleti se ne pokažejo takoj
Pri 98 % naših bolnikov z okužbo z virusom HIV je ta nezaznaven. To nam je za ponazoritev učinkovitosti sodobne terapije povedal Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Uspehi zdravljenja okužbe s HIV se kažejo tako pri upočasnjevanju širjenja virusa, kjer se uvrščamo med najboljše na svetu, kot tudi pri lažjem obvladovanju komorbidnosti, ki nastopajo v povezavi z okužbo. Izzivi vseeno ostajajo.
Smo lahko pri cepljenju učinkovitejši?
Breme invazivnih pnevmokoknih bolezni (IPB) zaradi nizke precepljenosti v Sloveniji ostaja veliko, opozarja mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., specialistka pediatrije iz zasebne pediatrične ordinacije, in v ospredje postavlja zgodnje cepljenje proti pnevmokoknim okužbam kot učinkovito preventivo.
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje SB2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Dve ločeni imunski poti prebolevanja covida-19
Dr. Urška Bidovec-Stojković, univ. dipl. biol. s Klinike Golnik, je predstavila zanimive ugotovitve slovenskih raziskav. Katere so ključne ugotovitve o protitelesnem imunskem odzivu proti SARS-CoV-2 pri cepljenih neprebolevnikih v primerjavi s posamezniki, ki so pred cepljenjem že preboleli okužbo. Kateri so napovedni dejavniki umrljivosti?
Kako živijo ženske, ki so se okužile s HIV?
Leta 1981 je HIV svet »presenetil« s pandemijo infekcijske bolezni, katere napredovali stadij s sesutjem celične imunosti imenujemo AIDS. Znanost je v tem času opravila ogromno delo in nam, kljub temu da (še) nimamo cepiva, z razvojem zelo učinkovitih zdravil dala možnosti za ustavitev pandemije. Vendar predvsem zaradi družbenih, ekonomskih in političnih neenakosti v svetu žal to do danes ni bilo mogoče.
Komorbidnost: skovanka in naša realnost
Kakšni so ključni izzivi obravnave bolnikov s sočasnimi kroničnimi boleznimi? Kaj nam danes vrača optimizem pri reševanju morebitnih ovir? O obravnavi komorbidnosti v uvodniku decembrske številke pHARMONIA razmišlja prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Aktualna revija
