Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) do končne odpovedi ledvic, vse to ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, saj istega bolnika lahko prizadeneta dve ali celo več ledvičnih bolezni, zdravilo pa je pri vseh isto.
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Nepogrešljiv del diagnostike v onkologiji
Sodobna molekularna diagnostika omogoča izbiro najbolj učinkovitega zdravljenja, prilagojenega bolniku. S tem se tudi paradigma zdravljenja raka od nekdanje usmerjenosti zgolj na organ izvora in histološki podtip premika k novim možnostim zdravljenja na podlagi genetskih sprememb v tumorju.
Zdravilne rastline s pomembno vlogo pri BHP
Benigna hiperplazija prostate (BHP) se pojavi pri več kot 50 % moških, starih od 60 do 70 let, in kar pri 90 % moških po 70. letu. Zaradi staranja prebivalstva število obolelih strmo raste, vse več raziskovalcev pa išče nove odgovore na vprašanja o učinkovitosti in varnosti (naravnih) zdravil, ki so na voljo za lajšanje te motnje. Med njimi je izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri odločanju o zdravstvenih vprašanjih?
Umetna inteligenca (UI) tudi v medicini prinaša številne prednosti, vključno z izboljšanjem diagnostike, napovedovanjem tveganj in izboljšanjem zdravstvene oskrbe. S prihodom odprtokodnih modelov UI, kot je ChatGPT, so se pojavile nove možnosti za uporabo tehnologije v klinični praksi. Kako je to videti v praksi? Kakšne etične dileme se postavljajo ob uporabi UI?
Quo vadis, družinska medicina?
Prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, predsednik Združenja družinskih zdravnikov Slovenije in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, oba s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sta predstavila pogled na trenutne izzive družinske medicine pri nas in orisala delček njene možne poti v prihodnosti.
Teža debelosti pri tveganju za žilne bolezni
Kako debelost prek različnih mehanizmov vpliva na celoten srčno-žilni sistem in poveča tveganje za periferno arterijsko bolezen (PAB) ter vensko trombembolijo (VTE), je na 64. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kakšno je tveganje?
Kakšen je učinek novoraziskovanega zdravila? Kolikšno tveganje prinaša izpostavitev dejavniku? Kako je zdravljenje spremenilo 5-letno preživetje? Kakšna je stopnja povezave? Kolikšen delež bolnikov lahko pričakuje neželeni učinek?
Odgovore na omenjena vprašanja v kliničnih raziskavah prinašajo statistične mere moči učinka.
Miti in resnice o bioloških zdravilih
Ali je pri podobnih bioloških zdravilih sprejemljiva ekstrapolacija terapevtskih indikacij? Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pripravil kratek kviz, ki poglablja uporabno znanje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Izrazite znake anemije ima več kot 90 % bolnikov s končno odpovedjo ledvic, če jih pravočasno ne zdravimo. Ti bolniki imajo znatno povečano tveganje za kardiovaskularno smrt in dokazano hitrejše napredovanje bolezni. Uporabna orodja za optimizacijo obravnave bolnikov predstavljamo v interaktivni obliki.
Kvantni preskok v obravnavi redkih bolezni
»Kljub vsem izzivom, ki smo jim priča v zdravstvu, smo na področju redkih bolezni v Sloveniji zelo napredni,« pravi izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani. Napovedal je novosti, ki se obetajo v kratkem, njihov pomen za zdravnike na primarni ravni in področja, na katerih bodo s svojim znanjem v prihodnje prispevali slovenski raziskovalci.
Od suma do diagnoze redke bolezni po novem še hitreje
Nedavno je zaživel Center za nediagnosticirane redke bolezni, kamor lahko napotite osebe, za katere menite, da nimajo ustrezne diagnoze redke bolezni. Prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za genomsko medicino, je napovedal tudi pomembno novost, ki bo zdravnikom na primarni ravni in drugim olajšala oceno tveganja za razvoj genetskih bolezni.
Izzivi obravnave odraslih oseb s spolno disforijo
Endokrinološka obravnava odraslih oseb, katerih spolna identiteta se ne ujema z biološkim in družbenim spolom, predstavlja vse pogostejši izziv. Asist. Katarina Mlekuž Kozamernik, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana opisuje učinke hormonskega zdravljenja, stranske učinke, kontraindikacije in vpliv terapije na hormonsko odvisne rake.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
20 let do diagnoze Fabryjeve bolezni
Zaradi raznolikih in na videz nepovezanih zdravstvenih težav bolnik v povprečju obišče 10 zdravnikov in je ob potrditvi diagnoze Fabryjeve bolezni star že 37 let, kažejo zaskrbljujoči podatki iz literature. Imamo orodja, da to presežemo, pravi prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni.
Apiksaban v zdravljenju tromboze venskih sinusov
Direktni zaviralci faktorja Xa (DOAK) za zdaj še niso zdravila prvega izbora pri bolnikih s trombozo venskih sinusov. Kaj o varnosti in učinkovitosti zdravljenja teh bolnikov z apiksabanom pravijo podatki sistematičnega pregleda primerov in slovenske izkušnje?
Statini in inzulinska rezistenca med otroki s hiperholesterolemijo
Pri odraslih je terapija s statini povezana s povečano inzulinsko rezistenco, sekrecijo inzulina in tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Podatki o učinkih statinov na homeostazo glukoze pri otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje hiperholesterolemije, pa so pomanjkljivi.
Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
