Cepljenje otrok na biološki terapiji

Cepljenje otrok, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, je učinkovito in varno, kažejo raziskave slovenskih pediatrov. Cepili so jih proti gripi in noricam, nam je povedala doc. dr. Nataša Toplak, dr. med.,s Pediatrične klinike v Ljubljani.

SGLT2 za zaščito ledvic?

Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.

Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?

Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.

Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije

Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.

Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom

Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.

Paradoks telesne aktivnosti

Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.

Gibanje in srce: kako varna je intenzivna vzdržljivostna vadba

Raziskave praviloma kažejo linearno razmerje med telesno dejavnostjo in zdravjem posameznika. A ne moremo kar enostavno trditi, da bomo z večjim obsegom ali večjo intenzivnostjo vadbe naredili za svoje zdravje še več.

Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?

Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.

Izzivi prepoznavanja in zdravljenja nevropatske bolečine

Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine

Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.

Biološka zdravila in cepljenje

Pri prejemnikih bioloških zdravil, so priporočila glede cepljenja podobna kot za vse imunsko oslabljene bolnike. Nataša Smrekar, dr. med.,s KO za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, svetuje, da družinski zdravniki bolnike spodbujajo k cepljenju in jih ozavestijo, da so neživa cepiva varna.

Intervju z diabetologinjo in jadralno padalko

Maja Navodnik Preložnik iz SB Celje se nad delovni vsakdanjik dviguje na različne načine. Na višjo raven jo včasih ponese zborovsko petje, dobesedno pa je v višavah zaradi še enega svojega konjička, jadralnega padalstva.

Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov

V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.

Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo

Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.

PsA: prepoznavanje je dobro

»Nimam vtisa, da bi bil psoriatični artritis pri nas poddiagnosticiran. Družinski zdravniki dobro opravljajo svoje delo in nam pošiljajo prave bolnike,« ugotavlja prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Okužba ali poslabšanje KVČB?

Ob poslabšanju simptomov bolnika s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) je družinski zdravnik lahko v dilemi, ali gre za okužbo ali za napredovanje osnovne bolezni, ugotavlja asist. Andreja Ocepek, dr. med., gastroenterologinja iz UKC Maribor.

Sezone respiratornih okužb še ni konec

Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.

Pri bioloških zdravilih so prvi izziv okužbe

Na letošnjem srečanju IMID, ki je v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije potekalo v Mariboru – se je izkazalo, da so okužbe še vedno prvi izziv, s katerimi se v svojih ambulantah, ko gre za bolnike na bioloških zdravilih, srečujejo splošni zdravniki.