
Zmanjšajmo terapevtske zamude pri napredovali Parkinsonovi bolezni
Prej ko se začne katerakoli oblika kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, tem bolj je učinkovita in tem bolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Kljub odlični dostopnosti in visoki uspešnosti uvajanja tovrstnega zdravljenja v Sloveniji pa ostaja delež napotenih ali zdravljenih bolnikov presenetljivo majhen. Kakšni so razlogi za odlašanje pri bolnikih in pri zdravnikih?
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.

Migrena pri ženskah
Aktivnost migrene je v določenih življenjskih obdobjih povezana s spolom. Kakšno je breme migrene pri moških in ženskah? Obstajajo razlike v pristopu k zdravljenju glede na spol? Infografiko smo pripravili s prof. dr. Marjanom Zaletelom, višjim svetnikom, dr. med., spec. nevrologije, s KO vaskularne nevrologije in intenzivne nevrološke terapije UKC Ljubljana.
Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje
»Nevromielitis optika (NMO) je redka avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti hude posledice, zato imajo izjemno pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje. Neprepoznana in nezdravljena bolezen vodi v hudo invalidnost,« opozarja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Nevroznanost povezuje
Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Nova spoznanja o MS
Kako uspešni so serumski biooznačevalci, določeni kmalu po postavitvi diagnoze multiple skleroze (MS), pri napovedovanju poteka te bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje? Kako pa obvladovati MS, ki poteka brez izrazite simptomatike in neodvisno od zagonov bolezni? Preberite povzetke objav mednarodnih nevroloških publikacij.
Antidoti za DOAK pri akutni možganski kapi
V reviji Clinical and Applied Thrombosis/Hemostasis smo skupaj s sodelavci z različnih medicinskih področij objavili prispevek o specifičnih antidotih za direktne oralne antikoagulante (DOAK) pri akutni možganski kapi. Pogledi na njihovo uporabo se med strokovnjaki razlikujejo, odvisno od njihovega področja dela.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.

Kdaj pomislimo na Friedreichovo ataksijo?
Klinična slika je pri Friedreichovi ataksiji zelo raznolika, v veliki večini primerov se bolezen izrazi že v otroštvu ali najstniškem obdobju, pravočasno prepoznavanje znakov pa je pomembno za ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Na katere nevrološke in nenevrološke simptome moramo biti pozorni? Vsebino je pripravila asist. Tita Butenko, dr. med.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik?
Kdaj se odločimo za preventivno zdravljenje? Katere novejše specifične terapije lahko predpiše specialist družinske medicine? Kaj naj bo cilj preventivnega zdravljenja in kako oceniti njegovo uspešnost? Odgovore smo zbrali v infografiki.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Nova era v zdravljenju migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, je spregovorila o predpisovanju novih zdravil v ambulanti družinske medicine, pričakovanih spremembah smernic in prihajajočih terapijah.

Novi načini preventivnega zdravljenja migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Kako se lotiti diagnosticiranja migrene, katere terapije so na voljo in kako oceniti, kdaj je zdravljenje učinkovito?