Zakaj je onkološko svetovanje na daljavo pomembno tudi za zdravnike?
Klicni center Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ustanovljen med epidemijo covida-19, je prerasel prvotne okvire. Bolnikom poleg splošnih informacij in naročanja nudi zdravstveno svetovanje. O najpogostejših razlogih za klice in protokolu svetovanja je spregovorila Aleksandra Grbič, pred., dipl. m. s., uni. dipl. org., z OI Ljubljana. Kdaj bolnike po posvetu usmerijo k osebnemu zdravniku?
Mesto imunoterapije pri zdravljenju pljučnega raka
Imunoterapija je kot sistemsko zdravljenje za nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) v zadnjem desetletju dobila pomembno vlogo pri obravnavi teh bolnikov. Več kliničnih študij je potrdilo njeno učinkovitost, zadnja dognanja na tem področju pa so predstavili na kongresu ESMO Immuno-Oncology.
Kolikšno je finančno breme slovenskih bolnikov z rakom?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Ali poznamo neželene učinke zdravljenja z imunoterapijo?
Kateri neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Kdaj se lahko pojavijo? Kako jih obvladujemo? Ali lahko pojav neželenih učinkov napoveduje tudi dober odziv na zdravljenje? Svoje znanje preverite v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Pot bolnika z rakom pljuč
Kateri so bolj ali manj značilni simptomi pljučnega raka? Kako pristopiti k diagnozi in kako napotiti bolnike na specialistično obravnavo? Kje poteka nadaljnja diagnostika ter zdravljenje? Odgovore je strnila Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Aktualna revija
