Priložnost za zgodnejšo diagnozo
Bolniki, pri katerih je bil kasneje ugotovljen rak pljuč, se pogosteje oglašajo pri osebnem zdravniku in jim je predpisano povečano število raznih zdravil, preden sploh pomislimo na to diagnozo, pravi prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine, v. svet., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Kako bi lahko še skrajšali pot do diagnoze?
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Vloga družinskega zdravnika pri presejanju za raka pljuč
K uspešnosti presejanja bodo pomembno prispevale ambulante družinske medicine, poudarja nacionalna koordinatorka Državnega programa za obvladovanje raka Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana. Zainteresirane vabi v strokovno skupino za sooblikovanje pilotnega projekta.
Kako (še) skrajšati čas do zgodnje diagnoze?
S katerimi izzivi se družinski zdravniki srečujejo pri zgodnjem diagnosticiranju pljučnega raka, je razložila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je še kje prostor za izboljšavo? Kako bi pri tem lahko pomagalo presejanje?
Aktualna revija
