Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Od diagnostike do terapije
Kako naj ukrepa specialist družinske medicine pri blagih in zmernih neželenih učinkih zdravljenja z ZINT? Predstavljamo ključne korake obvladovanja od diagnostike do terapije pri kožnih izpuščajih, driski in kolitisu ter pnevmonitisu. Preglednica je nastala v sodelovanju z Marijo Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z UKC Maribor.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju (ERS).
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Etika v zdravljenju onkološkega bolnika
Ko zdravljenje postane medicinsko in etično neutemeljeno, sta opustitev (ne začeti zdravljenja) in odtegnitev (prekinitev že uvedenega zdravljenja) etično enakovredni možnosti. V obeh primerih je namen preprečevanje nesorazmernih bremen za bolnika, pravi magister bioetike asist. Miha Oražem, dr. med., član etične komisije Onkološkega inštituta Ljubljana.