Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Etika v zdravljenju onkološkega bolnika
Ko zdravljenje postane medicinsko in etično neutemeljeno, sta opustitev (ne začeti zdravljenja) in odtegnitev (prekinitev že uvedenega zdravljenja) etično enakovredni možnosti. V obeh primerih je namen preprečevanje nesorazmernih bremen za bolnika, pravi magister bioetike asist. Miha Oražem, dr. med., član etične komisije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Ne pozabimo na raka pljuč
Po ocenah Registra raka RS so med epidemijo zaznali precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka, prav tako upad v številu napotitev na onkološko obravnavo in izvedenih obravnav ali preiskav na OI, je na letošnjih Schrottovih dnevih poudarila specialistka internistične onkologije asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZIKT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Tekoča biopsija: kdaj in zakaj?
Kakšne so prednosti in slabosti uporabe tekoče biopsije v diagnostičnem procesu pljučnega raka? Pri katerih bolnikih je ta metoda primernejša v primerjavi z analizo tumorskega tkiva? Kaj priporočajo smernice ESMO in kakšno je stanje v praksi? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Konzervansi v živilih in pojavnost raka: rezultati raziskave NutriNet-Santé
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, medtem ko so bili med antioksidativnimi konzervansi z večjo pojavnostjo raka povezani predvsem eritorbati.
Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem
Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Novi uvidi v zdravljenju pljučnega raka
Novi podatki, ki so bili predstavljeni na svetovnem kongresu o pljučnem raku World Conference on Lung Cancer (WCLC), so potrdili učinkovitost prvega zdravljenja s cemiplimabom v monoterapiji ter dokazali pomembno podaljšanje preživetja in sprejemljiv varnostni profil v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP).
Aktualna revija
