Kako do pravilne diagnoze?
Kako postavitvi pravilno diagnozo rakave bolezni v ambulanti družinske medicine? Katerih znakov za alarm ne smemo spregledati in katere so najpogostejše diagnostične napake? Infografika ponuja strnjene informacije, ki jih je zajela asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
O neželenih pojavih imunoterapije
Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?
Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Novosti v zdravljenju raka pljuč z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Nove slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile nove slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Breme pljučnega raka je še vedno nacionalni problem
»Kljub velikim naporom smo petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom v zadnjih letih izboljšali le za tri odstotke. V želji, da bi bili uspešnejši, usmerjamo svoje moči v nove preventivne programe, še bolj dostopno pulmološko obravnavo in pa v nova obetavna zdravljenja,« je povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta, izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med.
Aktualna revija
