Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Etika v zdravljenju onkološkega bolnika
Ko zdravljenje postane medicinsko in etično neutemeljeno, sta opustitev (ne začeti zdravljenja) in odtegnitev (prekinitev že uvedenega zdravljenja) etično enakovredni možnosti. V obeh primerih je namen preprečevanje nesorazmernih bremen za bolnika, pravi magister bioetike asist. Miha Oražem, dr. med., član etične komisije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Ne pozabimo na raka pljuč
Po ocenah Registra raka RS so med epidemijo zaznali precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka, prav tako upad v številu napotitev na onkološko obravnavo in izvedenih obravnav ali preiskav na OI, je na letošnjih Schrottovih dnevih poudarila specialistka internistične onkologije asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Aktualna revija
