Kako bomo zdravili raka po kongresu ESMO 2024
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO), ki je septembra potekal v Barceloni, je znova prikazal prelomne dosežke v zdravljenju različnih vrst raka. Predstavljeni so bili novi in posodobljeni rezultati kliničnih raziskav faz II in III, ki že vplivajo na klinično prakso in izboljšujejo izide zdravljenja bolnikov.
Novosti letošnjega programa cepljenja
O izzivih in priložnosti za izboljšanje precepljenosti v Sloveniji smo se pogovarjali z Nadjo Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je predstavila tudi novosti letošnjega programa cepljenja. Poudarja, da je za izboljšanje precepljenosti pomembno, da so vsi zdravstveni delavci zagovorniki cepljenja.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
KLB: po dobrem desetletju nove smernice
Po oddaljenem letu 2012 so bile letos predstavljene posodobljene smernice KDIGO za oceno in zdravljenje kronične ledvične bolezni (KLB). Njihove glavne poudarke je na 31. srečanju sodobne medicine predstavila asist. dr. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Odmevno s kongresa ADA
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni.
Pripravljeni na novo ponovitev bolezni
Največji izziv pri zdravljenju limfoma plaščnih celic so pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih, izboljšanih možnosti zdravljenja. Vpogled v zdravljenje danes in jutri je ponudila Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Migrena postaja vse bolj obvladljiva
Po več kot 30 letih, odkar so v uporabi triptani, so zdaj pri nas na voljo tudi zdravila, ki zavirajo delovanje CGRP. Ta zdravila, poudarja asist. dr. Matija Zupan, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana, so razširila možnosti zdravljenja bolnikov z migreno.
Akutna IMK v zadnjem možganskem povirju
V reviji Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases smo skupaj s kolegi iz Maastrichta objavili sistematični pregled in metaanalizo zdravljenja akutne ishemične možganske kapi (IMK) v zadnjem možganskem povirju z intravensko trombolizo. Kateri bolniki so imeli boljši izhod zdravljenja?
Učinkovitost zdravljenja okužb s Helicobacter pylori
Okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) je najbolj razširjena okužba na svetu in glavni vzrok za funkcionalno dispepsijo, vnetje želodčne sluznice, razjedo želodca ali dvanajstnika in rak želodca. Obsežna študija s slovensko udeležbo, objavljena letos v znameniti reviji American Journal of Gastroenterology, je proučila, kakšna je učinkovitost različnih shem zdravljenja te okužbe.
Somnologija v Sloveniji je dobra
V Sloveniji je somnologija zelo razvita. Imamo evropske ekspertinje, ki vodijo tri glavne centre za motnje spanja. Poleg kliničnega dela pa slovenska somnologija tudi soustvarja evropske smernice za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja. Piše prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.
Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom
Končni rezultati raziskave CheckMate 067 faze III, nedavno objavljeni v reviji NEJM, so potrdili dolgoročno učinkovitost kombinacije nivolumaba in ipilimumaba kot tudi samo nivolumaba v prvem redu zdravljenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Nedopustno je, da obstaja razlika
V začetku septembra je potekalo strokovno srečanje o okužbah s humanim papilomavirusom (HPV) in cepljenju proti HPV, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino. Kdaj je večja verjetnost, da se starši odločijo za cepljenje? Kaj še lahko storimo, da zmanjšamo razlike v precepljenosti dečkov in deklic ter se približamo 90 %?
Trajanje odziva na zdravljenje nas zdaj pozitivno preseneča
Klasično sistemsko zdravljenje napredovalega raka materničnega vratu daje le kratkotrajne odgovore, zato stroka z navdušenjem spremlja pospešen razvoj učinkovitejših terapevtskih možnosti, zlasti imunoterapije. Kako ta spreminja prognozo bolnic? Piše dr. Breda Škrbinc, dr. med., spec. internistične okologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Poskus z diskretno izbiro: katere lastnosti terapije bolnikom pretehtajo?
Na letošnjem kongresu RAD (Revolutionizing atopic dermatitis) je bila predstavljena zanimiva raziskava, v kateri so iskali odgovor na to, katere lastnosti zdravljenja bolnikom z atopijskim dermatitisom pomenijo največ. Odkrili so tri preferenčne skupine.
Zdravljenje sladkorne bolezni s pridruženo debelostjo
Kako ocenjevati, spremljati in zdraviti debelost pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Pristop v klinični praksi predstavlja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine iz ZD Koper, ki je strnila ključna sporočila standardov obravnave sladkorne bolezni Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA).
Športnik težko čaka v vrsti
Še en krog na vrtiljaku je zadnja nestrokovna knjiga, ki jo je prebral, in takšno je tudi njegovo življenje. Krištof Knap, dr. med., je specializant interne medicine, predsednik Sekcije za klinično športno prehrano, nosilec rjavega pasu v judu, večkratni državni prvak v štafeti 4 x 400 metrov, predvsem pa športni zdravnik, ki bi letos rad odtekel še zadnjo »štiristotko«.
Ko bolnika ogroža venska trombembolija
Kako ustrezno postaviti diagnozo venske tromboze ali pljučne embolije? Kakšno vlogo imajo pri tem točkovniki in D-dimer in kakšen je sodoben pristop zdravljenja z antikoagulacijskimi zdravili, je razložil doc. dr. Gregor Tratar, dr. med., spec. interne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Sprememba paradigme
Novejša zdravila proti migreni vse bolj izpodbijajo dihotomno delitev med akutnim in preventivnim zdravljenjem. O razlogih za »vznemirljivo obdobje za klinike in raziskovalce« sta na strokovnem srečanju MIGRENA 2024 spregovorila prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., in asist. dr. Matija Zupan, dr. med., specialista nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Kaj pove urinski testni listič?
Urinski testni listič in sediment urina sta okno v svet bolezni ledvic. Kakšen je pomen pregleda urina ob zmanjšanju glomerulne filtracije? Katere so prednosti in omejitve diagnostike z urinskim lističem, je predstavila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
