Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo
Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.
Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti
Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.
Nevidno breme aktinične keratoze
Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.
Koža kot ogledalo notranjosti
Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.
Izzivi več sočasnih avtoimunskih bolezni
Majsko strokovno srečanje o izzivih zdravljenja bolnikov z različnimi ali sočasnimi avtoimunskimi obolenji (ti so danes vse številnejši) je postreglo s kar nekaj zanimivimi primeri bolnikov, pri katerih sta bila težavna tako diagnoza kot zdravljenje. Strokovnjaki so na srečanju v parih različnih strok predstavili več dilem. ■ U. B.
Od preživetja do življenja po krvnem raku
Ob vse uspešnejšem zdravljenju krvnih rakov postaja vse bolj otipljiv cilj pozdraviti vse bolnike, je ob izidu knjižice »Spregovorimo o krvnih rakih« povedal prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC Ljubljana.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Za srečo je potrebno le zavedanje, da si živ
Kot alpinist je prišel na pregled k ortopedu, kot ortoped pa pomaga (tudi) ekstremnim športnikom. In čeprav je zanj še vedno najlepše v Posočju s pogledi na hribe, se je dobro znašel tudi ob morju v OB Valdoltra - pogovarjali smo se z Nejcem Kurinčičem, dr. med.
Kombinacija zdravil za uspešno zdravljenje blage astme
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Zadostno kontrolo blage astme z zdravljenjem »po potrebi« bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med.
Dva stebra zdravljenja hidradenitisa suppurativa
Kljub napredku v obravnavi hidradenitisa suppurativa (HS) se kirurškemu zdravljenju težko povsem izognemo. Kot ugotavlja Urša Kogovšek, dr. med., s Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa so smernice za kirurško zdravljenje vse konzervativnejše. »Zdravila so osnova, kirurgija le dopolnilo.«
Najboljša zaščita proti okužbi je še vedno cepljenje
»Pri dojenčkih in majhnih otrocih ostaja rotavirus najpogostejši povzročitelj akutne črevesne bolezni. Do petega leta starosti se z rotavirusi okuži skoraj vsak otrok. Kljub jasnim priporočilom stroke pa je precepljenost dojenčkov proti rotavirusnim okužbam v Sloveniji še vedno premajhna in znaša v povprečju med 20 in 25 %,« opozarja Denis Baš, dr. med., spec. pediater v Zdravstvenem domu Kamnik.
Lahko upad kognitivnih funkcij omilimo?
Pri velikem deležu bolnikov z multiplo sklerozo (MS) sčasoma pride do sprememb tudi v kognitivnem funkcioniranju. Število bolnikov, ki imajo tovrstne težave, je podcenjeno. Skrb za ohranjanje kognicije tudi s pomočjo mentalne aktivnosti pa je izjemnega pomena, poudarja dr. Estera Žalik, univ. dipl. spec. klin. psih. z UKC Maribor.
Simulator izrednih zdravstvenih stanj
Zdravstveni dom Ljubljana se je kot prvi v Sloveniji opremil z očali za navidezno resničnost (VR-očala, virtual reality), s katerimi so nadgradili usposabljanje zdravstvenega osebja in zainteresiranih posameznikov v podjetjih v sklopu usposabljanja za temeljne postopke oživljanja.
HMB kot pomemben dejavnik pri ohranjanju mišične mase
Dobro delovanje mišic je za zdravje in premagovanje bolezenskih stanj ključnega pomena, je med drugim poudarila prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., na 7. strokovnem srečanju Slovenskega združenja za klinično prehrano. Pri tem ima veliko vlogo tudi farmakonutricija s prehranskimi smernicami.
Zavajajoče zdravstvene trditve na živilih
Na Inštitutu za nutricionistiko so izvedli obsežno raziskavo, v kateri so preverjali prehranski profil več kot 6500 živil, ki so se tržila v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nutrients.
Je poudarjanje koristi zajtrka samo še en mit o prehrani?
Večina mednarodnih smernic vidi povezavo med manjšo pogostostjo uživanja zajtrka in debelostjo, zato je redno uživanje zajtrka eno od temeljnih priporočil zdrave prehrane. Nova metaanaliza,ki so jo objavili v BMJ, pa je pokazala, da so tisti, ki zajtrka ne uživajo redno, lahko brez slabe vesti.
Vsebnost vlaknin v prehrani je povezana z umrljivostjo in pojavnostjo nekaterih nenalezljivih bolezni
Večja količina zaužitih prehranskih vlaknin je povezana z manjšo pojavnostjo nekaterih nenalezljivih bolezni in manjšo umrljivostjo zaradi njih, je potrdila raziskava, nedavno objavljena v reviji Lancet.
Vseživljenjsko tveganje za možgansko kap v svetovnem merilu in po regijah
Globalna raziskava, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je bilo vseživljenjsko tveganje za možgansko kap med svetovnim prebivalstvom, starim 25 let ali več, v letu 2016 približno 25-odstotno, zaznali pa so velike razlike med regijami.
Tveganje za ADHD in MAS pri mlajših sorojencih otrok s tema motnjama
Bratje in sestre otrok z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali motnjo avtističnega spektra (MAS) imajo povečano tveganje, da dobijo isto ali drugo od obeh motenj. Prispevek o tem je objavila revija JAMA Pediatrics.
Endokrine motnje in spremembe v ustni votlini
Simptomi endokrinopatij se kažejo tudi s spremembami v predelu obraza in ust. Včasih lahko zobozdravniki tako posumimo na samo osnovno bolezen in pacienta še pravočasno napotimo k specialistom na nadaljnje preiskave. Če je bolezen že odkrita, pa je treba prilagoditi pristop zobozdravnika k zdravljenju oralne simptomatike.
Višja glukoza na tešče pri osebah brez sladkorne bolezni in srčno-žilna ogroženost
Povišana koncentracija glukoze v območju, ki še ne velja za diagnostično za sladkorno bolezen, je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To so dokazali v veliki ameriški kohorti, ki so jo spremljali od leta 1960 do 2015, v kateri so ugotavljali povezanost glukoze na tešče, ki je še pod diagnostičnim pragom za sladkorno bolezen, s srčno-žilnimi dogodki.
Aktualna revija
