Ocena možganske okvare pri encefalopatiji novorojenčka z magnetnoresonančno spektroskopijo
S protonsko magnetnoresonančno spektroskopijo (MRS) talamusa je pri encefalopatiji novorojenčka kmalu po rojstvu mogoče zelo natančno napovedati, kakšen bo nevrološki razvoj otroka v starosti dveh let, so objavili raziskovalci na spletni strani revije The Lancet Neurology.
Pri bolnicah z rakom materničnega vratu je odstranitev maternice z odprto operacijo dolgoročno učinkovitejša
Rezultati randomizirane raziskave, objavljene v reviji New England Journal of Medicine, so pokazali, da imajo bolnice z rakom materničnega vratu v zgodnjem stadiju manjše tveganje za ponovitev bolezni, če jim maternico odstranijo z odprto operacijo, kot pa če poseg opravijo laparoskopsko ali s pomočjo robota.
Boljša aerobna zmogljivost je povezana z manjšo umrljivostjo
Velika retrospektivna raziskava, nedavno objavljena v spletni reviji JAMA Network Open, je potrdila, da je boljša aerobna zmogljivost povezana z manjšo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, ta povezava pa velja tudi pri ekstremno dobri zmogljivosti.
Oralno zdravje ima lahko pomembno vlogo pri preprečevanju raka
Zdi se, da imajo bakterije, ki povzročajo periodontitis in bolezni obzobnih tkiv, nadvse pomembno vlogo tudi pri začetku nastanka karcinoma želodca in malignoma trebušne slinavke, so v zadnjih raziskavah odkrili raziskovalci z Univerze v Helsinkih in Karolinskega inštituta iz Švedske ter raziskovalna skupina z Univerzitetnega kolidža za zobozdravstvo v New Yorku.
Nove smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Konec novembra so bile sprejete nove slovenske smernice zdravljenja arterijske hipertenzije. Te spodbujajo fiksne kombinacije zdravil in doseganje nižjih ciljnih vrednosti krvnega tlaka, saj se tako zmanjšuje pojavnost srčno-žilnih dogodkov, je pojasnila dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med.
Novi mejnik v zdravljenju luskavice
Z novimi zdravili osem do devet od desetih bolnikov doseže 90-odstotno izboljšanje luskavice in zdi se, da lahko pri nekaterih odgovor traja leta, nam je povedal prof. dr. Kristian Reich, dr. med., z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf v Nemčiji. Zdaj je glavno vprašanje, kateri bolniki so to.
Priporočila za NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo
Nova priporočila EHRA (European Heart Rhythm Association) za uporabo NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, ki pomenijo nadgradnjo smernic iz leta 2016, je na že 60. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana.
Bolniki s KOPB potrebujejo ustrezno spodbudo za gibanje
Zaradi negibanja umre več ljudi kot zaradi kajenja in že 15 minut hoje vsak dan naredi klinično pomembno spremembo, sta podatka, na katera je Jurij Šorli, dr. med., spec. int. med., opozoril v pogovoru z Damijanom Pernetom, dr. med., spec. psih., o pomenu gibanja pri bolnikih s KOPB na Golniškem simpoziju.
Doslej največja in najdaljša raziskava z zaviralcem SGLT
Dapagliflozin se izkazuje za varno zdravilo glede pojava skupnega izida – akutnega miokardnega infarkta, možganske kapi in srčno-žilne smrti. Zdravljenje z njim je pomembno zmanjšalo skupni izid hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja in srčno-žilne smrti v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo, je pokazala raziskava DECLARE-TIMI 58.
Niso vsi bolniki s težko astmo enaki
Vsa zdravila pri vseh bolnikih s težko astmo ne delujejo enako dobro, je na svojem predavanju na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije poudarila ugledna tuja gostja dr. Stephanie Korn, dr. med., z univerzitetne klinike v Meinzu. Še celo pri »idealnih« kandidatih za zdravljenje z biološkimi zdravili se v praksi izkaže, da morda pri enem bolniku deluje eno in pri drugem drugo zdravilo.
Vsako okužbo s H. pylori je treba zdraviti
S svojimi zadnjimi priporočili je slovensko Združenje gastroenterologov in hepatologov v prvo linijo boja proti okužbi s Helicobacter pylori postavilo tudi družinske zdravnike, je na Fajdigovih dnevih poudaril prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Nad kronične rane z oblogami in celostnim pristopom
»Kronična rana je kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev,« poudarja Skender Veliu, dr. med., spec. kirurg, iz SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnava bolnikov s kroničnimi ranami temelji na konceptu TIME, ki pomeni, da je treba z dna rane odstraniti odmrlo tkivo, nadzirati okužbo rane, skrbeti za njeno ustrezno vlažnost in nadzorovati napredek robov rane.
Farmakogenomsko testiranje za manj neželenih učinkov
Študija PREPARE je del projekta UPGx, ki preverja hipotezo, da lahko farmakogenomsko podprta izbira zdravila oziroma odmerka zdravila v klinični praksi zmanjša pogostost klinično pomembnih neželenih učinkov zdravil pri bolnikih za 30 % (s 4 % na 2,8 %). V Sloveniji jo koordinira prof. dr. Vita Dolžan, dr. med.
Posamezniku prilagojeno zdravljenje raka
Zadnje desetletje je prineslo številna nova spoznanja o biologiji raka in od razvozlave človeškega genoma naprej je raziskovanje na področju genetskih sprememb tumorskih celic omogočilo natančnejše in boljše razumevanje razvoja rakavih celic.
Spolne in genetske razlike pri nealkoholni maščobni jetrni bolezni
Strokovnjaki iz Centra za funcijsko genomiko in biočipe v Ljubljani ugotavljajo, da imajo moška in ženska jetra različne presnovne sposobnosti, česar ob prognozi nealkoholne maščobne jetrne bolezni in njenem zdravljenju še ne upoštevamo dovolj.
Z imunoterapijo ima petina bolnikov z razširjenim rakom celo možnost ozdravitve
V zadnjem letu je na področju zdravljenja raka pljuč veliko novega, poudarja mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana. Izjemni rezultati se kažejo tako pri zdravljenju z imunoterapijo, ki gre že v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo, in pri zdravljenju razširjene bolezni s kombinacijo kemoterapije in imunoterapije.
Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom
Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.
V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji
»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.
Novosti prihajajo z izjemno hitrostjo
Prihodnost personaliziranega zdravljenja je na področju določanja biooznačevalcev, ki omogočajo tarčno zdravljenje. Ker pa tumorji nastajajo, če je v celici več mutacij, moramo poznati cel niz mutacij. In medtem ko smo v preteklosti bolnike zdravili glede na tip tumorja, jih bomo v prihodnje glede na biologijo tumorja
Popijmo kavo in pojdimo dremat
Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.
Priporočilo »prvega reda« je tudi oddih
Da preživimo vsakodnevne obremenitve, se moramo znati od njih tudi odmakniti, se zaveda kardiologinja asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Stres je namreč eden od dejavnikov tveganja za kardiološke bolezni.
Za mlade je luskavica še večje psihično breme
Po raziskavah otroci za psoriazo najpogosteje zbolijo med 7. in 11. letom. Zanesljivih podatkov o tem, kolikšen delež otrok, katerih starš oziroma starša sta psoriatika, bo zbolel za luskavico, ni, ugotavlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Preglejmo tudi »skrite« sklepe
Juvenilni idiopatski artritis se razvije postopoma. Pojavijo se otekline sklepov in omejena gibljivost. Bolečina ni tako izrazita kot pri odraslih in otroci lahko svojo aktivnost presenetljivo dobro prilagodijo, ugotavlja asist. dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med., spec. pediatrije, iz UKC Ljubljana.
Ali KVČB odnese brezskrbno otroštvo?
V klinični praksi opažajo, da se s KVČB najtežje soočajo mladostniki, najstniki, ki imajo lahko že brez bolezni težave z odraščanjem, z razvojem samopodobe in tekmovalno naravnanostjo sodobnega življenja, ugotavlja mag. Darja Urlep Žužej, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kjer na leto zdravijo po 20 do 35 na novo odkritih bolnikov.
Aktualna revija
