Pametno orodje za prepoznavanje bolezni iz podatkov krvnih preiskav
Na letošnjih Schrottovih dnevih sta dr. Marko Notar, univ. dipl. kem., in prof. dr. Peter Černelč, dr. med., predstavila algoritem Smart Blood Analytics, ki lahko potrdi ali predlaga bolnikovo diagnozo v obliki desetih najverjetnejših bolezni. Za področje nefrologije je bila prava diagnoza med prvimi 10 predlaganimi kar v 96 % primerov, v endokrinologiji v 95 %, kardiologiji v 94 % in hematologiji v 93 % primerov. Orodje (hematološki model) je bilo že lani predstavljeno tudi v reviji Nature.
Varnost in preživetje pri zdravljenju IPF z nintedanibom
Nintedanib upočasni napredovanje bolezni pri pacientih z idiopatsko pljučno fibrozo z upočasnitvijo upada forsirane vitalne kapacitete. Stranski učinki zdravljenja so za večino pacientov sprejemljivi. V članku, ki je bil objavljen v BMJ, je predstavljena analiza zbranih rezultatov šestih raziskav z namenom natančnejše opredelitve varnosti in prenosljivosti ter vpliva na preživetje.
Blokatorji beta lahko zmanjšajo tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze
Dolgotrajno zdravljenje z blokatorji beta lahko zmanjša tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze pri bolnikih s klinično pomembno portalno hipertenzijo, in sicer predvsem zaradi manjše pojavnosti ascitesa, so pokazali rezultati randomizirane raziskave, objavljeni v reviji Lancet.
Ali je intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri kadilcih lahko škodljivo?
Eksplorativna analiza podatkov iz raziskave SPRINT je pokazala, da je bilo med kadilci z izhodiščnim sistoličnim krvnim tlakom, višjim od 144 mmHg, več srčno-žilnih dogodkov ob intenzivnem zniževanju krvnega tlaka kot ob standardnem zdravljenju arterijske hipertenzije. Prispevek o tem je objavila revija JAMA.
Andeksanet alfa učinkovit pri bolnikih s hudo krvavitvijo
Andeksanet alfa je novo zdravilo, ki nevtralizira antikoagulacijski učinek zaviralcev faktorja Xa. Revija New England Journal of Medicine je objavila podatke iz raziskave ANNEXA-4 o dobri učinkovitosti andeksaneta alfa pri bolnikih, ki so ob zdravljenju z zaviralci faktorja Xa doživeli hudo krvavitev.
Slaba prehranjenost bolnikov s KOPB pomeni slabšo prognozo
Prevalenca podhranjenosti bolnikov s KOPB je velika in se glede na različne študije giba med 15 in 30 %. Za prognozo je pomembna predvsem mišična (funkcionalna) masa. Bolniki z zmanjšano pusto maso imajo tudi ob primernem indeksu telesne mase (ITM) v primerjavi z bolniki z ohranjeno pusto maso slabše preživetje, poudarja Eva Topole, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.
Sodobna zdravila povezala diabetologe in kardiologe
Tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) ima srčno-žilno bolezen, 15 % pa srčno popuščanje. Bolezen v povprečju kar za 12 let skrajša pričakovano življenjsko dobo. Da zdravljenje z GLP-1 pomembno vpliva ne le na zniževanje glikemije, temveč tudi na zmanjšanje nevarnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni, so med drugim govorili na kongresu Sodobna kardiologija.
Dokazana srčno-žilna varnost agonista GLP-1
Na letošnjem kongresu ADA so bili objavljeni dolgo pričakovani rezultati raziskave REWIND, ki je proučevala srčno-žilno varnost agonista GLP-1 dulaglutida. Ta se je izkazal za superiornega v primerjavi s standardnim zdravljenjem v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri je bila le tretjina bolnikov z že znano SŽ-boleznijo.
Probiotiki v ambulanti družinske medicine
Glavna indikacija za jemanje probiotikov je preprečevanje in zdravljenje z antibiotiki povzročene driske ter akutne driske, je na Schrottovih dnevih povedala Nana Fartek, dr. med., iz ZD Kranj. Manj znana pa je zaščita pred prehranskimi alergijami med nosečnostjo in dojenjem.
Dobre novice za bolnice z rakom dojk
Na štiridnevnem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo v Chicagu so med drugim predstavili vrsto spodbudnih rezultatov raziskav na področju zdravljenja raka dojk in pljuč, pa tudi prvo randomizirano raziskavo, ki govori o povezanosti med zaužitimi maščobami in pojavnostjo raka dojk.
Besede lahko ranijo
(Telesna) govorica je pomembna, je bilo glavno sporočilo letošnjega DiaMinda. Ravno zato Američani, Angleži in Avstralci že imajo smernice komuniciranja z osebami z diabetesom. Psihoterapevtka in diabetologinja dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes in prevajalec medicinskih besedil mag. Jaro Lajovic, dr. med., sta opozorila, da bi jih potrebovali tudi v Sloveniji.
Smernice GINA prinašajo veliko spremembo
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.
Slovenske pediatre še vedno skrbi nizka precepljenost
Učinkovitost cepiv in precepljenost populacije je bila ena od tem ESPID 2019, letnega srečanja Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 2.300 pediatrov, infektologov in mikrobiologov z vsega sveta.
Večina tujkov preide prebavila brez težav
Največ tujkov zaužijejo otroci v starosti od šest mesecev do šestega leta. Med najbolj nevarnimi so ostri in koničasti tujki, gumbne baterije in več magnetov ali magnet in dodaten kovinski tujek. V teh primerih moramo ukrepati takoj, pravi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz UKC Maribor.
Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu
Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno
Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.
Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo
Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.
Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti
Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.
Nevidno breme aktinične keratoze
Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.
Koža kot ogledalo notranjosti
Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.
Izzivi več sočasnih avtoimunskih bolezni
Majsko strokovno srečanje o izzivih zdravljenja bolnikov z različnimi ali sočasnimi avtoimunskimi obolenji (ti so danes vse številnejši) je postreglo s kar nekaj zanimivimi primeri bolnikov, pri katerih sta bila težavna tako diagnoza kot zdravljenje. Strokovnjaki so na srečanju v parih različnih strok predstavili več dilem. ■ U. B.
Od preživetja do življenja po krvnem raku
Ob vse uspešnejšem zdravljenju krvnih rakov postaja vse bolj otipljiv cilj pozdraviti vse bolnike, je ob izidu knjižice »Spregovorimo o krvnih rakih« povedal prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC Ljubljana.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Aktualna revija
