Napovedi za jesen niso obetavne
Skoraj vsak, ki še ni prebolel covida ali bil cepljen, naj bi se zaradi večje nalezljivosti seva delta do spomladi okužil s to boleznijo, menita specialistki infektologinji doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., in prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Kaj to pomeni za obremenjenost bolnišnic?
Od A do Ž o cepljenju in zdravilih proti covidu
Nastanek zaščitnih protiteles proti virusu SARS-CoV-2, ki jih organizem tvori po vnosu cepiva, je odvisen od več dejavnikov. Najprej je pomembno fiziološko stanje imunskega sistema organizma, nato vrsta cepiva, pomembno je tudi, ali cepljena oseba jemlje kakršnakoli zdravila, ki vodijo v zmanjšano delovanje imunskega sistema (kortikosteroidi, citostatiki, imunosupresivi ...), piše prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.
Začarani krog poslabševanj pri citokinski nevihti
Pri citokinskih nevihtah, ne le pri tistih, ki so posledica okužbe z novim koronavirusom, temveč nasploh, se v telesu v kratkem času lahko zelo poveča koncentracija interlevkinov, predvsem tistih, ki delujejo provnetno, zaradi česar pride do izrazitega vnetnega odgovora na ravni celične in humoralne imunosti, piše doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
Kakšne spremembe v klinično prakso prinaša letošnji kongres EAU?
Medtem ko smo bili v zadnjih letih priča predvsem novostim pri zdravljenju napredovale oblike raka prostate, se je letos dosti govorilo tudi o začetnih oblikah, o trenutnem pogledu mednarodne urološke skupnosti na zgodnje odkrivanje in diagnostiki. Splošen pregled novosti, tudi na področju benignih bolezni, je prispeval prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka ledvičnih celic in raka sečnega mehurja
V sistemskem zdravljenju napredovalega raka ledvičnih celic smo bili v zadnjem desetletju priča velikemu preboju. Temelj sistemskega zdravljenja sta danes tako imenovano tarčno zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz in imunoterapija z zdravili iz skupine zaviralcev nadzornih kontrolnih točk. O napredku piše Tanja Ovčariček, dr. med.
Ciljano obsevanje rakavih celic
Na letošnjem kongresu ASCO je bila predstavljena prva tarčna radioterapija za zdravljenje raka prostate, ki lahko pomembno izboljša prognozo bolnikov z razsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate, pri katerih je bolezen napredovala kljub kemoterapiji in antiandrogenskemu zdravljenju.
Ponavljajoče se in težje potekajoče okužbe
Ob okužbi, še posebej pa pri težje potekajočih ali ponavljajočih se okužbah, je priporočljivo bolnika napotiti na preiskavo krvi, saj lahko tako pravočasno odkrijemo tudi redke, a hude in hitro potekajoče bolezni krvi, pravi specialistka interne medicine in hematologije asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Vpliv zdravljenja parodontalne bolezni na sladkorno bolezen
Znano je, da sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek parodontalne bolezni, hkrati pa velja tudi obratno, da parodontalna bolezen poslabšuje urejenost glikemije pri osebah s sladkorno boleznijo. Zato so slovenski raziskovalci opravili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv popolne dezinfekcije ustne votline pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2.
Vpliv kriznih razmer na delo zdravnikov
Epidemija covida-19 je v zdravstvu povzročila veliko krizo. Z željo ugotoviti, kaj vpliva na soočanje zdravnikov s kriznimi razmerami in psihološko funkcioniranje pri delu, so slovenski raziskovalci proučevali dejavnike izpostavitev tveganju, kot je denimo delo na vstopnih točkah za covid-19, spanje ter občutek varnosti na delovnem mestu.
Semaglutid lahko zmanjša telesno težo pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V klinični raziskavi tretje faze, ki jo je vodila britanska profesorica Melanie Davies, so ocenjevali učinkovitost in varnost dveh različnih odmerkov semaglutida v primerjavi s placebom pri uravnavanju telesne teže pri odraslih s povečano telesno težo in sladkorno boleznijo tipa 2. Raziskavo je marca letos objavila revija Lancet.
Vpliv rutinsko zbranih podatkov na izide randomiziranih kliničnih raziskav
Rezultati metaanalize so pokazali, da so izidi v tistih randomiziranih kliničnih raziskavah, ki uporabljajo rutinsko zbrane podatke, manj ugodni od randomiziranih kliničnih raziskav, ki tovrstnih podatkov ne uporabljajo. Raziskava je bila objavljena v publikaciji British Medical Journal januarja letos.
Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1
Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.
Obravnava bolnikov s TIA ali akutno ishemično možgansko kapjo
V reviji JAMA je bil objavljen povzetek pregleda literature o sodobnih pristopih k obravnavi bolnikov s prehodnim ishemičnim napadom (TIA) ali akutno ishemično možgansko kapjo, katerih cilj je izboljšati funkcionalno stanje bolnikov in preprečiti ponovne ishemične dogodke.
Zdravilo lenvatinib za zdravljenje raka ščitnice
Od letošnjega leta je na listo zdravil uvrščeno tarčno zdravilo lenvatinib1 za zdravljenje bolnikov z diferenciranim proti radiojodu odpornim rakom ščitnice. Doslej smo bolnike s tovrstno diagnozo lahko zdravili le z zdravilom sorafenib.2 Lenvatinib je multitarčno zdravilo. Deluje na receptorje VEGRF1-3, FGRF 1-4, PDGFRα, RET in KIT.
Etika v zdravljenju onkološkega bolnika
Ko zdravljenje postane medicinsko in etično neutemeljeno, sta opustitev (ne začeti zdravljenja) in odtegnitev (prekinitev že uvedenega zdravljenja) etično enakovredni možnosti. V obeh primerih je namen preprečevanje nesorazmernih bremen za bolnika, pravi magister bioetike asist. Miha Oražem, dr. med., član etične komisije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rak pljuč ali covid-19?
Kašelj, težko dihanje, utrujenost in bolečine v prsnem košu so simptomi, ki se pojavljajo tako pri covidu-19 kot pljučnem raku. Kljub epidemiji covida-19 je pomembno, da ohranjamo diagnostiko pljučnega raka in pomislimo na to hudo bolezen, ki ima neprimerno večjo umrljivost. Klinično sliko raka pljuč podrobno razlaga pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Tarčno zdravljenje v klinični praksi obravnave raka pljuč
»V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov,« pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Novosti v zdravljenju raka dojk
Nedavna kongresa ESMO Breast Cancer in ASCO sta prispevala kar nekaj za onkološko klinično prakso uporabnih informacij. Strnili smo dve izstopajoči raziskavi. Prva postavlja pod vprašaj smiselnost dihotomne delitve na HER2-pozitivni in HER2-negativni status, druga pa predstavlja uspeh zdravila iz skupine zaviralcev CDK 4/6.
Neprepoznana do prvega invazivnega posega?
Menoragija, sideropenična anemija, potreba po transfuziji po porodu brez jasnega kirurškega razloga, pogoste krvavitve iz nosu ter krvavenje iz dlesni ob ščetkanju zob. Vse našteto lahko vzbudi sum na von Willebrandovo bolezen. Neredko se bolezen diagnosticira šele v odrasli dobi oziroma ob/po prvem invazivnem posegu, ko bolnik prekomerno krvavi.
Kdaj in kako zdraviti trombocitopenijo
Vzrokov za nastanek trombocitopenije je veliko, prav tako se razlikujejo načini zdravljenja. Pa vendar po besedah specialistke interne medicine in hematologije dr. Barbare Skopec, dr. med., iz UKC Ljubljana vsaka trombocitopenija ne zahteva specialistične obravnave ali zdravljenja.
Mednarodni kongres tokrat v slovenski organizaciji
Na tridnevnem kongresu so slovenski in mednarodni strokovnjaki predstavili najnovejša dognanja na področju mieloproliferativnih novotvorb in prirojenih bolezni mieloičnega sistema, s področja klinične hematologije, biokemije in molekularne biologije, letošnje posebne teme pa so bile molekularna diagnostika, nove tehnologije in priporočila za obravnavo bolnikov. Pišeta prof. dr. Irena Preložnik Zupan in prof. dr. Nataša Debeljak.
Prve nacionalne smernice sledijo svetovnim novostim
Približno 30 do 50 % bolnikov z depresijo razvije odpornost proti zdravljenju. Nedavno izdane nacionalne smernice spreminjajo paradigmo določanja rezistence. Eden od avtorjev smernic, specialist psihiatrije doc. dr. Jurij Bon, dr. med., poudarja, da v ospredje stopa pravočasna opredelitev tveganja za to doslej težko obvladljivo stanje.
Lani skokovita rast primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi
Lani so na NIJZ prejeli kar za 68 % več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) kot leto prej. Slovenija (poleg Litve, Češke, Estonije in Latvije) sodi med države z največjo obolevnostjo za KME. Specialistka infektologije dr. Petra Bogovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predlaga dvig precepljenosti in predstavlja shemo cepljenja.
Nekateri kronično bolečino težje sprejmejo kot kronično bolezen
Kakšna je obravnava bolečine v Sloveniji in kje so možnosti za izboljšanje, razlaga spec. anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med., s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana.
Ko angioedem ni srbeč, temveč boleč
»Glavna težava bolnikov z dednim angioedemom je, da je bolezen tako redka, da je mnogi ne poznajo. Ko pridejo bolniki v času težav na urgenco, morajo tako pogosto sami opozoriti, da nimajo klasičnega angioedema in da potrebujejo posebna zdravila. Nekateri jih celo prinesejo s seboj.«
Aktualna revija
