Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov
Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.
Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Neredko premalo intenzivno zdravljeni
Mednarodna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v ugledni znanstveni publikaciji The Lancet, v njej pa je sodeloval tudi UKC Ljubljana, je pokazala, da je družinska hiperholesterolemija, ki je najpogostejša življenje ogrožajoča presnovna motnja, še vedno močno poddiagnosticirana. Po besedah doc. dr. Urha Grošlja, dr. med., to spoznanje dodatno utrjuje pomen presejanja za družinsko hiperholesterolemijo že v otroštvu.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Vezi srebrne popkovine
Otroci so majhni mi. Z nekaj odstopanji, seveda. Večinoma še niso imeli dovolj priložnosti, da nepremišljenost odstopi prostor previdnosti, brezglavost predvidevanju, da se želja ukloni trenutnim danostim ali da sklenejo kompromis med svojo identiteto in svetom. Prav tako pa še niso povsem pretrgali vezi srebrne popkovine, ki jih povezuje z vesoljskim, čudežnim in vsemogočnim. Njihova ranljivost je pristna in ganljiva, pogum neizmeren in domišljija očarljiva. Dolžnost odraslih je, da jih varujemo, učimo in usmerjamo, kar postane še posebej velik izziv, ko nastopijo najstniška in vrtoglava pubertetniška leta. Naš privilegij je, da jih spremljamo, poslušamo in opazujemo, kako najdejo preprostost tam, kjer vse spominja na problem, in veselje v stvareh, ki se nam zdijo samoumevne.
Ključna sta zgodnja diagnoza in zdravljenje
Čeprav velja za redko, je razširjenost amiloidne transtiretinske kardiomiopatije (ATTR-CM), ki je resna bolezen, verjetno podcenjena, saj pogosto ostane neprepoznana. Klinična slika je heterogena, prekrivajo se simptomi in znaki prizadetosti srca, živčevja in mišično-skeletnega sistema. Bolezen je podobna drugim, pogostejšim boleznim srca in ožilja, kar še dodatno otežuje prepoznavo. Pa vendar lahko zdravnik ob povečanem zavedanju in s pomočjo opozorilnih znakov že zgodaj posumi na ATTR-CM.
Ob poškodbi zob so ključne prve minute
Mednarodno združenje za poškodbe zob je razvilo prosto dostopno mobilno aplikacijo ToothSOS. Z aplikacijo želijo vse, ki se srečajo s poškodbo zob in okolnih struktur, opolnomočiti za to, da bi ob nesreči ravnali pravilno, še pred tem pa naredili vse, kar lahko, za preprečitev poškodb. Strokovnjakom, torej zobozdravnikom, pa na enem mestu ponuja pomoč pri pridobivanju znanja za pravilno zdravljenje poškodb.
Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Novosti tudi pri zdravljenju debelosti
Debelost je še vedno redko diagnosticirana bolezen in še redkeje zdravljena, kar je škoda, saj zgodnje zdravljenje zmanjša pojav številnih kroničnih bolezni ali zapletov, opozarja specialist interne medicine dr. Mitja Krajnc, dr. med., iz UKC Maribor. Bolniki bodo imeli odslej na voljo tudi novo terapijo.
Kaj je zares pomembno?
Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.
Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.
Ne pozabimo na astmo in druge kronične bolezni dihal
Po izbruhu pandemije smo zaznali, da so se nekateri bolniki oglasili pozno, z znatnim poslabšanjem astme. Zato je dobrodošlo seznanjanje bolnikov z astmo z nevarnostjo čezmernega zanašanja na kratkodelujoči olajševalec ter z navodili o ustreznem ravnanju v tovrstnih primerih. Kdaj se bolnik preveč zanaša na to obliko spopadanja z astmo? Piše prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Napovedi za jesen niso obetavne
Skoraj vsak, ki še ni prebolel covida ali bil cepljen, naj bi se zaradi večje nalezljivosti seva delta do spomladi okužil s to boleznijo, menita specialistki infektologinji doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., in prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Kaj to pomeni za obremenjenost bolnišnic?
Od A do Ž o cepljenju in zdravilih proti covidu
Nastanek zaščitnih protiteles proti virusu SARS-CoV-2, ki jih organizem tvori po vnosu cepiva, je odvisen od več dejavnikov. Najprej je pomembno fiziološko stanje imunskega sistema organizma, nato vrsta cepiva, pomembno je tudi, ali cepljena oseba jemlje kakršnakoli zdravila, ki vodijo v zmanjšano delovanje imunskega sistema (kortikosteroidi, citostatiki, imunosupresivi ...), piše prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.
Začarani krog poslabševanj pri citokinski nevihti
Pri citokinskih nevihtah, ne le pri tistih, ki so posledica okužbe z novim koronavirusom, temveč nasploh, se v telesu v kratkem času lahko zelo poveča koncentracija interlevkinov, predvsem tistih, ki delujejo provnetno, zaradi česar pride do izrazitega vnetnega odgovora na ravni celične in humoralne imunosti, piše doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
Kakšne spremembe v klinično prakso prinaša letošnji kongres EAU?
Medtem ko smo bili v zadnjih letih priča predvsem novostim pri zdravljenju napredovale oblike raka prostate, se je letos dosti govorilo tudi o začetnih oblikah, o trenutnem pogledu mednarodne urološke skupnosti na zgodnje odkrivanje in diagnostiki. Splošen pregled novosti, tudi na področju benignih bolezni, je prispeval prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka ledvičnih celic in raka sečnega mehurja
V sistemskem zdravljenju napredovalega raka ledvičnih celic smo bili v zadnjem desetletju priča velikemu preboju. Temelj sistemskega zdravljenja sta danes tako imenovano tarčno zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz in imunoterapija z zdravili iz skupine zaviralcev nadzornih kontrolnih točk. O napredku piše Tanja Ovčariček, dr. med.
Ciljano obsevanje rakavih celic
Na letošnjem kongresu ASCO je bila predstavljena prva tarčna radioterapija za zdravljenje raka prostate, ki lahko pomembno izboljša prognozo bolnikov z razsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate, pri katerih je bolezen napredovala kljub kemoterapiji in antiandrogenskemu zdravljenju.
Ponavljajoče se in težje potekajoče okužbe
Ob okužbi, še posebej pa pri težje potekajočih ali ponavljajočih se okužbah, je priporočljivo bolnika napotiti na preiskavo krvi, saj lahko tako pravočasno odkrijemo tudi redke, a hude in hitro potekajoče bolezni krvi, pravi specialistka interne medicine in hematologije asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Vpliv zdravljenja parodontalne bolezni na sladkorno bolezen
Znano je, da sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek parodontalne bolezni, hkrati pa velja tudi obratno, da parodontalna bolezen poslabšuje urejenost glikemije pri osebah s sladkorno boleznijo. Zato so slovenski raziskovalci opravili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv popolne dezinfekcije ustne votline pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2.
Vpliv kriznih razmer na delo zdravnikov
Epidemija covida-19 je v zdravstvu povzročila veliko krizo. Z željo ugotoviti, kaj vpliva na soočanje zdravnikov s kriznimi razmerami in psihološko funkcioniranje pri delu, so slovenski raziskovalci proučevali dejavnike izpostavitev tveganju, kot je denimo delo na vstopnih točkah za covid-19, spanje ter občutek varnosti na delovnem mestu.
Semaglutid lahko zmanjša telesno težo pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V klinični raziskavi tretje faze, ki jo je vodila britanska profesorica Melanie Davies, so ocenjevali učinkovitost in varnost dveh različnih odmerkov semaglutida v primerjavi s placebom pri uravnavanju telesne teže pri odraslih s povečano telesno težo in sladkorno boleznijo tipa 2. Raziskavo je marca letos objavila revija Lancet.
Vpliv rutinsko zbranih podatkov na izide randomiziranih kliničnih raziskav
Rezultati metaanalize so pokazali, da so izidi v tistih randomiziranih kliničnih raziskavah, ki uporabljajo rutinsko zbrane podatke, manj ugodni od randomiziranih kliničnih raziskav, ki tovrstnih podatkov ne uporabljajo. Raziskava je bila objavljena v publikaciji British Medical Journal januarja letos.
Aktualna revija
