Bolniki se pogosto izmuznejo
Orodja, ki jih imamo na voljo, da se bolnik s problematičnim potekom astme pri družinskem zdravniku ne izmuzne, sta na Spomladanskem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije predstavili Maja Arzenšek, dr. med., in Katja Krajnc, dr. med., obe specialistki družinske medicine in iz ZD Maribor.
Potenciali obravnave srčnega popuščanja v ADM
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih verjetno napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov. Česa pa v ambulantah družinske medicine (ADM) ne smemo spregledati, da bi napredek še pospešili? Tanja Masnik, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje, je na Kokaljevih dneh poudarila prepoznavo netipičnih vzrokov ter netipičnih simptomov in znakov srčnega popuščanja.
Vse Parkinsonove bolezni
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni? Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja spec. nevrologije s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Vsestranske sopotnice
Zakaj vzeti knjigo na dopust? No, za branje, vsekakor. Za tiho naslajanje nad tem, da imamo čas za to. Za potepanje po drugih krajih, tujih dogodivščinah in lažje soočanje z lastnim svetom. Za tisto najslajše dremanje in drsenje v spanec, ko nam knjiga sama leže v naročje. Za zasilen vzglavnik na plaži. Za dopolnitev stila, ker, priznajmo si, knjiga je danes pravi retro dodatek ...
Halucinira, ni pa človek
Chat GPT, drugi pogovorni roboti in orodja, ki zmorejo iz slike ustvariti njen opis in nato iz besedila glasbo, so v zadnjih mesecih osupnili javnost. Od pojava svetovnega spleta dalje ni še nič tako pretreslo naših življenj. Kaj prinaša prihodnost, ne zna napovedati nihče, jasno je le, da bodo naša življenja postala drugačna.
Popolna adherenca za novo raven zdravljenja
V kardioloških smernicah priporočajo pomembno nižje serumske vrednosti LDL kot doslej. Nove možnosti zdravljenja hiperlipidemij, ki te optimistične cilje po zaslugi naprednih tehnologij in načina aplikacije lahko dosežejo, je asist. dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana predstavil na Kokaljevih dneh.
Obrat antikoagulacijske aktivnosti pri akutni IMK
Kako ukrepati pri zdravljenju bolnikov na dabigatranu z akutno ishemično možgansko kapjo (IMK) in pri bolnikih z znotrajlobanjsko krvavitvijo (ZLK), smo predlagali v algoritmu, ki smo ga objavili v publikaciji Journal of Thrombosis and Thrombolysis.
Opredelili dva nova možna biološka označevalca endometrioze
Ker patogeneza endometrioze, pogoste benigne ginekološke bolezni, ki ima velik vpliv na kakovost življenja in je pomemben sodejavnik pri težavah z zanositvijo, še ni povsem pojasnjena, so v študiji raziskovali proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealno tekočino).
Kje smo in kam gremo v obravnavi multiple skleroze
Za bolnike z multiplo sklerozo (MS) je pri nas dovolj dobro poskrbljeno, meni izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pri recidivno-remitentni MS so na voljo številne terapevtske možnosti, več prostora za izboljšavo je še pri napredujočih oblikah te bolezni.
Fezolinetant za zdravljenje vazomotoričnih simptomov
Kar 80 % žensk v menopavzi trpi zaradi vazomotoričnih simptomov, ki se kažejo kot vročinski oblivi in nočno potenje. Z nehormonskim zdravilom fezolinetantom se obeta nova možnost obvladovanja teh težav, kar potrjujejo rezultati raziskave SKYLIGHT 1, objavljene v reviji Lancet.
Driska ni pogoj za KVČB
Zakaj se pri diagnostiki ulceroznega kolitisa ne gre zanašati na vrednosti CRP in katera je najbolj preprosta razločevalna lastnost med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo? Na letošnjih Kokaljevih dneh je doc. dr. Gregor Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, zbral uporabne informacije za olajšano prepoznavo KVČB.
90 odstotkov ponovitev melanoma se zgodi v treh letih po diagnozi
O tem, kako naj poteka spremljanje bolnikov po primarnem melanomu, ni splošnega mednarodnega konsenza, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov z mednarodno udeležbo povedala doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije. Kako to področje urejajo tuje smernice in kako se z njimi primerjamo mi?
Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni?
Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Novice iz revmatologije
Pred dnevi se je v Milanu sklenil letni kongres EULAR. Povzeli smo nekaj izpostavljenih vsebin, ki odpirajo nove poglede na komorbidnosti pri revmatoloških bolnikih in na potencialno vlogo umetne inteligence pri diagnostiki revmatoidnega artritisa. Ne spreglejte rezultatov prve raziskave, ki je neposredno primerjala uspeh dveh bioloških zdravil pri upočasnjevanju napredovanja aksialnega spondiloartritisa.
Kam naj stroka usmeri pogled?
Osvežite svoje znanje in spoznajte glavne izzive zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB). Pomembne možnosti za izboljšavo obravnave prinaša ugotovitev, da se za kontinuirano zdravljenje bolniki z napredovalo PB odločijo redkeje, kot bi pričakovali.
Statistično ali klinično pomembno?
V medicinskih (kliničnih) raziskavah se pogosto poroča o statistično pomembnih rezultatih oziroma statistično značilnih razlikah med dvema obravnavanima skupinama. Iz statistične pomembnosti same pa ne moremo neposredno sklepati tudi o klinični pomembnosti – kljub pogosto opaženi napačni izmenjujoči se rabi terminov v interpretaciji rezultatov. Kako ju razlikujemo, interpretiramo in pravilno uporabljamo?
Melanom: pri kom ga iskati in kje ga ne smemo spregledati?
Najpomembneje je, da smo na pojav kožnega melanoma pozorni pri osebah z največjimi tveganji. Katere osebe imajo večje tveganje in kdaj pomisliti na dedno obremenjenost? Katere melanome lahko spregledamo, saj so bolj skriti?
Nove smernice SZO: uživanje umetnih sladil in nadzorovanje telesne teže
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v sredini maja objavila nove smernice o uživanju umetnih sladil. Kaj pravijo dokazi o vplivu umetnih sladil na indeks telesne mase in srčno-žilno zdravje? Za katere skupine bolnikov priporočila ne veljajo?
Dnevi zdravja 2023: tesnejša povezava strokovnega in laičnega
Kot odgovor na rastočo potrebo po kakovostnih zdravstvenih informacijah za laično javnost bo celjsko sejmišče 17., 18. in 19. novembra gostilo Dneve zdravja. Prof. dr. Rok Orel, dr. med., spec. pediater, je prvi mož organizacijske ekipe, ki snuje dogodke za strokovno javnost, letos pa prvič organizira sejemski dogodek, ki bo združil obe javnosti – laično in strokovno. Trenutne razmere po mnenju organizatorja še posebej kličejo po njuni tesnejši povezavi ter s tem povrnitvi zaupanja ljudi v medicino in zdravstvo.
Nova možnost zdravljenja KVB
Največ bolnikov s kronično vensko boleznijo (KVB) je tistih v začetnih stanjih in tukaj lahko naredimo največ, da ne bi prišlo do poslabšanja, poudarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Naboru venoaktivnih zdravil se pridružuje učinkovito zdravilo, kalcijev dobesilat.
Posodobljene smernice ASCO za zdravljenje rHORP
Rezultati kliničnih raziskav, ki so pokazale, da sočasna uporaba treh vrst zdravljenja v primerjavi s standardnim dvotirnim zdravljenjem lahko podaljša celokupno preživetje bolnikov z novoodkritim razsejanim hormonsko občutljivim rakom prostate (rHORP), so spodbudili Ameriško združenje za klinično onkologijo k posodobitvi smernic.
Novosti v sistemskem zdravljenju melanoma
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Piše Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Možnosti psihoterapevtske obravnave pri kožnih boleznih
Psihološka stiska je pogosto dejavnik, ki sproži ali poslabša kožno bolezen, in je pomembna determinanta v izidu zdravljenja. Kako prepoznavati bolnike s psihološko stisko in jim zagotoviti čim boljšo oziroma celostno obravnavo, razlaga klinična psihologinja mag. Darja Škrila Čuš, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Kako (še) skrajšati čas do zgodnje diagnoze?
S katerimi izzivi se družinski zdravniki srečujejo pri zgodnjem diagnosticiranju pljučnega raka, je razložila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je še kje prostor za izboljšavo? Kako bi pri tem lahko pomagalo presejanje?
Aktualna revija
