H. pylori in preprečevanje raka želodca
Na podlagi zelo prepričljivih dokazov iz literature o zmanjševanju incidence raka želodca smo tudi v Sloveniji populacijsko presejanje in zdravljenje okužb z bakterijo Helicobacter pylori vključili med prednostne naloge. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Rogaška Slatina, je na kongresu Združenja internistov predstavil novosti.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Brez maligne hierarhije
Luka Puzigaća, dr. med., specializant onkologije z radioterapijo, je mednarodno priznan razvijalec videoiger. Njegov srednješolski hobi je prerastel v kariero, ki mu ponuja svobodo, fleksibilnost in še marsikaj, česar v medicini ne najde. 32-letnik, ki se poglobljeno posveča paliativni oskrbi in klinični prehrani, je kritičen do nezdravih odnosov v kliničnem okolju. Rad ima medicino, rad ima tudi ...
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Manj je več?
Zakaj slikovna diagnostika nima želenega vpliva na odkrivanje in preprečevanje razsoja najbolj agresivnih rakov jajčnikov? Kje se zatika pri napotitvah in izvajanju centralizirane obravnave? Odgovarja doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Novosti v diabetologiji
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Kako bodo nova odkritja izboljšala obravnavo oseb s s sladkorno boleznijo (SB)?
Preživetje se podaljšuje pred našimi očmi
Diseminirani plazmocitom še vedno velja za neozdravljivo bolezen, a preživetje bolnikov danes pogosto presega deset let in več. Vsaka nova terapija pa temu doda še nekaj mesecev, celo let. Kako je pri nas poskrbljeno za bolnike, kakšno je sosledje zdravljenja in kje še ostajajo neznanke, odgovarja prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj je novega pri MS?
Zakaj so prodromalni znaki multiple skleroze veliko pomembnejši, kot smo vedeli do nedavna? Zakaj bo napredovanje prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov bolezni, v prihodnje lažje obvladljivo? Odgovarja doc. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pregled novosti z ESMO
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo, ki je bil konec oktobra v Madridu, je utrdil svoj status največjega onkološkega dogodka. Iz leta v leto privablja več udeležencev in prispeva več prelomnih spoznanj, ki usmerjajo delo internističnih onkologov in ostalih specialistov, vključenih v obravnavo bolnikov z rakom.
Z enostavno preiskavo lahko storimo še več
Vloga obposteljne ultrasonografije v družinski medicini raste. Anej Kebrič, dr. med., specializant družinske medicine iz Ambulante Jerković na Ptuju, verjame, da bo prihodnost tudi po zaslugi uporabe ultrazvoka prinesla bolj kakovostno obravnavo bolnikov na primarni ravni. Z enostavno ultrazvočno preiskavo lahko pomembno izboljšamo adherenco pri jemanju protimaščobnih zdravil.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Iatrogena možganska amiloidna angiopatija
Možganska amiloidna angiopatija (AA) je pogosto obolenje pri starejši populaciji in zelo redko pri ljudeh, mlajših od 55 let. Najpogosteje se možganska AA manifestira z razvojem znotrajlobanjske krvavitve (ZLK). ZLK so ponavadi lobarne, pogosto pa je ZLK pridružena kortikalna subarahnoidna krvavitev. V razumevanje možganske AA prinaša iatrogena možganska AA nov koncept.
Bolniki pogosto sami ne vedo, da imajo migreno
»Po raziskavi vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno,« poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so največji izzivi v diagnosticiranju in pravilni obravnavi bolnikov?
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. V prispevku povzemamo nekaj glavnih sporočil kongresa.
Nova generacija zdravil za bolnike s SDM ali DME
Starostna degeneracija makule (SDM) in diabetični makularni edem (DME) sta pomembna vzroka za funkcionalno slepoto pri odraslih v razvitem svetu. Gre za progresivni stanji, ki ju lahko – če sta diagnosticirani dovolj zgodaj – uspešno zdravimo. O diagnosticiranju, presejanju in novi možnosti zdravljenja je govorila prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Prihodnost za bolnike z IgA-nefropatijo je optimistična
Katerih znakov in simptomov najpogostejše glomerulne bolezni ne smemo spregledati? Kdaj bolnike s sumom na IgA-nefropatijo napotiti k specialistu nefrologije? Odgovarja Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, ki razlaga, kakšna je trenutna optimalna obravnava bolnikov in zakaj se jim obeta še svetlejša prihodnost.
Sopranistka z izostrenim posluhom za sveder
Nadia Ternifi, dr. dent. med., specializantka zobne in čeljustne ortopedije, ni samo zobozdravnica, ampak tudi sopranistka, diplomantka solopetja na Akademiji za glasbo. Obožuje francosko kulturo, njene korenine pa segajo tudi v severno Afriko. Govori in poje v francoščini in nemščini. Najboljše darilo, ki ga je dobila od staršev, je bil električni klavir, še danes pa skupaj spremljajo Tour de France.
Prepletanje pristopov
Srčno popuščanje je danes eden redkih kliničnih sindromov, katerega incidenca in prevalenca iz leta v leto naraščata. Kljub temu, da že sama definicija srčnega popuščanja temelji na interakciji med delovanjem srca in preostalih organov, se je multidisciplinarni pristop k zdravljenju uveljavil šele v zadnjem času, razmišlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije in vaskularne medicine z UKC Ljubljana.
Zalet za zdravljenje trojno negativnega raka dojk
Raziskave iz realnega sveta ne morejo nadomestiti randomiziranih kliničnih raziskav, jih pa pomembno dopolnjujejo. Na četrtem regionalnem kongresu internistične onkologije REKONIO 2023 so raziskovalci Onkološkega inštituta Ljubljana predstavili rezultate zdravljenja slovenskih bolnikov z rakom dojk, ki prispevajo za klinično prakso pomembne potrditve in usmeritve.
Aktualna revija
