Pri nepovezanih simptomih pomislimo na depresijo
Tema depresije je v času epidemije zelo pomembna. »Ti bolniki do zdaj niso prihajali k nam oziroma jih nismo prepoznavali, ker smo reševali njihove druge težave,« je na 21. Kokaljevih dnevih opozorila specialistka družinske medicine Ana Žvižej Cvetić, dr. med.
Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Rezistentna depresija kmalu bolj obvladljiva
»Veselimo se novih pristopov, ki prinašajo boljše in hitrejše okrevanje bolnikov s težjim potekom depresije,« je ob pričakovani razvrstitvi esketamina povedala spec. psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Antibiotiki v zobozdravstveni ambulanti
»Podatki za leto 2016 kažejo, da zobozdravniki predpišejo 6 % vseh antibiotikov oziroma 31 receptov na tisoč prebivalcev na dan, današnje stanje pa je podobno,« je na seminarju Nujna stanja v zobozdravstveni ambulanti orisala razmere specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., iz UKC Ljubljana. Antibiotiki so zelo učinkovita zdravila, a seveda povzročajo, da se mikroorganizmi prilagajajo ...
Obeta se izboljšanje odzivnosti na zdravljenje
Kako preprečiti škodljive učinke bolezni in se hkrati izogniti neželenim in nevarnim sopojavom, povezanim s predpisanimi zdravili? Kako ukrepati ob slabi odzivnosti ali celo neodzivnosti na zdravljenje? Ta vprašanja so glavni izzivi obravnave ledvične anemije. Spec. nefrologije izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., je optimistična v pričakovanju, da bi lahko nove terapevtske možnosti prinesle nekaj odgovorov.
Genotipi in haplotipi pri koronarni arterijski bolezni
Koncentracija lipoproteina (a) – Lp(a) – je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni (KB). Z Lp(a) in KB so povezani dva polimorfizma posameznega nukleotida (SNPs; rs10455872 in rs3798220) in število ponovitev KIV-2 pri kodiranju gena Lp(a) (LPA).
Čimprej uvesti zdravila
Kljub izjemnemu napredku pri zdravljenju recidivno-remitentne multiple skleroze (RRMS) z imunomodulatornimi zdravili pri določenem deležu bolnikov bolezen še vedno lahko sčasoma napreduje v sekundarno progresivno multiplo sklerozo (SPMS). Kaj to pomeni za bolnika in zdravnika, smo se pogovarjali s specialistom nevrologom Jožefom Magdičem, dr. med., iz UKC Maribor.
Ravnovesje med lajšanjem bolečine in neželenimi učinki
Nevropatsko bolečino je pogosto težko obvladovati. Poleg tega lahko bolniki po določenem času razvijejo toleranco za uvedena zdravila. Kako pristopiti k zdravljenju te bolezni, pojasnjuje specialistka anesteziologije in reanimatologije doc. dr. Neli Vintar, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Osteonekrozo čeljustnice lahko preprečimo
Starejši gospe v zobozdravstveni ambulanti izdrejo zob. Čez čas pride do zapleta, osteonekroze čeljustnice, ker anamneza o jemanju zdravil ni bila popolna, pa tudi poseg ni bil izveden povsem ustrezno. Drugo gospo, ki prejema zdravila za zdravljenje osteoporoze, soseda prestraši, da ji bo odmrlo pol čeljusti, če bo potrebno izdrtje zoba. Zato po svoji volji neha jemati zdravila. Posledica – zlom kolka.
Pekoča usta so izziv za zdravnika in bolnika
Sindrom pekočih ust je stanje, ki v dentalni medicini zaradi zahtevne diagnostike in zdravljenja pomeni izziv tako za bolnika kot zdravnika, je na srečanju pod naslovom Alergija v stomatologiji opozoril izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., s Katedre za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kdaj naj zobozdravnika skrbi alergija in kdaj ne
»Če bolnik na zobozdravniškem stolu začne tožiti, da težko diha, se mu vrti in začenja temniti in podobno, ti simptomi niso nujno anafilaksija. Bistveno pogosteje je vzrok vazovagalna reakcija zaradi strahu bolnika, saj zaradi hiperfunkcije vagusa pride do bradikardije in vazodilatacije in bolnik omedli. V takem primeru je koža bleda in hladna, srčni utrip pa počasen ...
Povezanost cepljenja proti HPV s pojavnostjo karcinomov
Devetvalentno cepivo danes učinkovito ščiti pred okužbo s humanimi papilomavirusi (HPV), vendar pa je povezava med cepljenjem proti HPV in pojavnostjo karcinomov, ki jih povzročajo HPV, v splošni populaciji neraziskana. To povezavo so raziskovali ameriški raziskovalci v marčni številki revije JAMA.
Obravnava HBV in HCV med pribežniki iz Ukrajine
»Okužbi z virusoma hepatitisa B in C (HBV in HCV) lahko vodita do odpovedi delovanja jeter in primarnega jetrnoceličnega karcinoma ter vrsto ogrožajočih zunajjetrnih zapletov. Obe namreč vrsto let, celo desetletij, lahko potekata brez bolezenskih znakov in se ju okuženi sploh ne zaveda ali pa so simptomi in znaki neznačilni ...
Spregledana preventiva ustnega zdravja?
»Projekt Ustno zdravje je bil zasnovan leta 2018 z namenom združiti vse zobozdravnike, ki se trudijo v različnih stanovskih organizacijah, da bi izpostavili pomen ustnega zdravja tako po sistemskem učinku na zdravje kot tudi povečali pomen zobozdravstva v javnem zdravstvenem sistemu,« je na marčnem srečanju Ustno zdravje skozi življenjska obdobja uvodoma povedal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Nega besed
Ustna higiena poleg krtačenja, nitkanja in negovanja zob vključuje tudi izbiro, rabo in akrobatiko besed. Te so nam vselej na umu, včasih ga prehitevajo in se drugič obotavljaje spotikajo za njim, pri tem pa po navadi izražajo veliko več, kot smo se namenili povedati. Besede imajo svojo barvo, ton, obline in ostrine ter silno moč. Ko jih izgovarjamo, odsevajo del nas, in ko jih beremo, del nas šele postajajo ...
Koristi in škodljivosti zdravil za zmanjševanje telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla obsežen sistematični pregled in mrežno metaanalizo randomiziranih kontroliranih raziskav ter pripravila povzetek dokazov o koristih in škodljivostih zdravil za zmanjševanje telesne teže. Članek je bil objavljen v publikaciji Lancet januarja letos.
Tromboprofilaksa pri pacientih z nesrčnimi operativnimi posegi
Raziskovalci so opravili metaanalizo randomiziranih raziskav o koristih in tveganjih uporabe neposrednih peroralnih antikoagulantov (NOAK) in nizkomolekularnih heparinov (NMH) kot tromboprofilakse pri pacientih z nesrčnimi operativnimi posegi in objavili izsledke v publikaciji BMJ.
Zapleti pri lokalnih anestetikih
Estrski lokalni anestetiki imajo veliko alergičnih zapletov, vendar se v klinični praksi praviloma ne uporabljajo, za amidne pa velja, da imajo izjemno redke alergični zaplete, zapleti nasploh pa so pogostejši. Po podatkih preglednega članka, objavljenega lani, naj bi se zapleti pri uporabi lokalnih anestetikov pojavljali pri med 4 in 26 % primerov, je povedala prof. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med., dr. dent. med.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Medtem ko smo do nedavnega bolnike s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata lahko zdravili le simptomatsko in njihove komorbidnosti, podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek tudi te bolezni. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, je spregovoril o novih dognanjih.
Ne znamo ceniti stvari, ki so v življenju zares pomembne
Asist. dr. Luka Hočevar, dr. dent. med., ni želel postati zdravnik, ker pravi, da bi ga težke zgodbe bolnikov čustveno preveč bremenile. Omenil je še en razlog za izbiro študija dentalne medicine in ne medicine, ki zanj ni pretirano laskav, a ga je priznal brez olepševanja.
Aktualna revija
