Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije
Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.
Bolnikom s pljučnim rakom lahko damo vedno več upanja
Slovenijo je s predavanjem na 5. šoli pljučnega raka v organizaciji Onkološkega inštituta Ljubljana nedavno obiskal prof. dr. Maximilian Hochmair, dr. med., eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju torakalne onkologije, ki vodi Enoto za pljučni rak na Oddelku za pljučne bolezni in intenzivno medicino na kliniki Floridsdorf ter na Inštitutu Karla Landsteinerja za raziskave pljuč in pljučno onkologijo na Dunaju v Avstriji. Pojasnil nam je, kakšen napredek se je v zdravljenju pljučnega raka zgodil v zadnjem desetletju in zakaj lahko bolnikom, tudi krhkim in starejšim, dajemo vse več upanja v obliki boljših izhodov zdravljenja.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
Kako ukrepati ob sumu na GVT?
Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji
Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Infografiko z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav
Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.
Novi uvidi v zdravljenju pljučnega raka
Novi podatki, ki so bili predstavljeni na svetovnem kongresu o pljučnem raku World Conference on Lung Cancer (WCLC), so potrdili učinkovitost prvega zdravljenja s cemiplimabom v monoterapiji ter dokazali pomembno podaljšanje preživetja in sprejemljiv varnostni profil v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP).
Koraki do presejanja pljučnega raka
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka, smo začeli izvajati aktivnosti za pripravo strokovnih podlag za program presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo?
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Aktualna revija
