Izkušnje ledvične bolnice: naporno prehajanje med dietami
Ledvice imajo pomembno vlogo pri presnovi kalija, natrija, kalcija, vitamina D, fosforja, presnovnih kislin, in če delujejo slabše oziroma nehajo delovati, se ta ravnovesja v telesu porušijo. Zato morajo ledvični bolniki pri prehrani paziti predvsem na vnos beljakovin, kalija, fosforja, soli in tekočine, piše Mojca Lorenčič iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.
Optimalna prehranska preskrba bolnikov
Predstavniki številnih društev kroničnih bolnikov smo se konec marca srečali z namenom podpreti evropsko pobudo ONCA (Optimal Nutrition Care for All), ki se zavzema za dostop do optimalne prehrane za vse prebivalce EU. V razpravi smo se strinjali, da na podlagi Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 zahtevamo, da se tudi v Sloveniji poskrbi za optimalno prehransko oskrbo bolnikov na vseh nivojih zdravstvenega varstva.
Ustno zdravje hemodializnih bolnikov
Strokovnjaki Katedre za ustno zdravje in parodontologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so v presečni raziskavi ugotavljali ustno zdravje slovenskih bolnikov na hemodializi ter njegovo povezanost s serumskimi kazalniki vnetja in srčno-žilnih bolezni.

Oralne spremembe pri bolnikih s kroničnim ledvičnim obolenjem
Število bolnikov s kroničnim ledvičnim obolenjem drastično narašča, pri teh bolnikih pa se oralne spremembe pojavijo kar v 90 odstotkih. Znaki in simptomi večinoma zajemajo spremembe na mehkem in trdem nebu in so lahko posledica samega obolenja ali pa zdravljenja ledvične bolezni, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Ledvice in staranje
Znano je, da se hitrost glomerulne filtracije (GF) po 40. letu zmanjšuje približno za en mililiter na minuto v letu dni, tako da lahko okvirno ocenimo pričakovani upad hitrosti GF s staranjem. Žal pa so enačbe iz več razlogov pri starosti nad 75 let nezanesljive in nam služijo zgolj kot opora pri oceni ledvične funkcije, piše prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., z UKC Maribor.
Rak ledvic ostaja izziv
Preteklo desetletje je z zaviralci angiogeneze (ZA) v zdravljenje napredovalega raka ledvičnih celic (RCC) prineslo pomemben napredek. Srednje skupno preživetje (OS) se je s slabega leta podaljšalo na več kot dve leti, na terapijo z ZA se odzove bistveno večji delež bolnikov kot na imunsko zdravljenje s citokini (IFα in IL-II), s katerimi smo te bolnike zdravili predhodno (75 odstotkov vs. pet do deset odstotkov), piše dr. Breda Škrbinc, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Dializa – bolnikom desetletja polnega življenja
Nadomestno zdravljenje akutne (začasne) ali končne ledvične odpovedi je med največjimi dosežki medicine 20. stoletja. Mnogim bolnikom, ki bi bili brez tega zdravljenja obsojeni na gotovo smrt, je omogočilo ne samo preživeti, ampak jim je podarilo desetletja polnega življenja. Na Japonskem poročajo o najdaljšem zdravljenju s hemodializo 45 let in 7 mesecev, v UKC Ljubljana zdravimo gospo že skoraj 44 let.

Potrebujemo celovitejšo obravnavo bolnikov s kronično ledvično boleznijo
Pojavnost kronične ledvične boleznije večja kot pojavnost sladkorne bolezni. Na področju njene obravnave je skrajni čas za prepoznavo pomembnega izziva pri ohranjanju javnega zdravja, piše doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., vodja KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
SGLT2 za zaščito ledvic?
Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.
Sistemsko zdravljenje raka pri bolnikih z ledvično odpovedjo
Za sistemsko zdravljenje raka je pomembno, da je funkcija organov čim bolj ohranjena, še posebej tistih, ki so neposredno udeleženi pri farmakokinetiki zdravljenja, kot so ledvice. Pri opolnomočenih bolnikih z ledvično odpovedjo lahko z učinkovitim podpornim zdravljenjem in sočasnim dobrim obvladovanjem pridruženih bolezni optimalno uvajamo in vodimo sistemsko zdravljenje raka.