Je uživanje krompirja povezano z visokim krvnim tlakom?
Krompir ima v zahodnjaški prehrani pomembno vlogo. Zato so potencialno zanimivi izsledki analize o povezanosti uživanja krompirja (v različnih oblikah) in tveganjem za pojav hipertenzije, objavljeni v reviji British Medical Journal BMJ.
PCSK9 pri neprenašanju statinov
Na srečanju American College of Cardiology (ACC) so objavili rezultate preskušanja GAUSS-3, ki so bili obenem objavljeni tudi v reviji JAMA. Pobuda za preskušanje je bilo dejst vo, da v klinični praksi od pet do20 odstotkov bolnikov s hiperholesterolemijo ne prenese statinskega zdravljenja zaradi neželenih učinkov na mišice.
Znova: uživanje soli in srčno-žilno tveganje
Ali količina zaužite soli pri osebah z visokim krvnim tlakom na srčno-žilne dogodke in umrljivost zaradi vseh vzrokov vpliva drugače kot pri tistih z normalnim krvnim tlakom? Kumulativna analiza raziskav, ki so jo opravili kanadski raziskovalci, je sprožila ogorčene odzive nekaterih uglednih strokovnjakov in organizacij.
SGLT2 za zaščito ledvic?
Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.
Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?
Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.
Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije
Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.
Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom
Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.
Paradoks telesne aktivnosti
Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.
Empagliflozin zmanjša tveganje za srčno popuščanje
Vodilni vzrok umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so srčno-žilne bolezni, vključno s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje je pri teh bolnikih zelo pogosto, pojavi se pri vsakem petem bolniku v starosti nad 65 let. Poleg tega je napoved za te bolnike slaba, saj je povprečno preživetje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem štiri leta.
Hipertenzijska zgodba se začne v endoteliju
Endotelijska disfunkcija je mehanizem, ki povezuje srčno-žilne (SŽ) dejavnike tveganja (hipertenzija, dislipidemija, kajenje, sladkorna bolezen) z aterosklerozo, nam je pojasnil prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med., iz univerzitetne bolnišnice v Pisi.
Kombinirano protitrombotično zdravljenje: zakaj in kdaj je potrebno?
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so vodilni slovenski strokovnjaki predavali in razpravljali o sodobnih dognanjih ter vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega (antikoagulacijskega in antiagregacijskega) zdravljenja. Ob koncu je dr. Nina Vene, dr. med., predstavila še pregled praktičnih priporočil za uvajanje kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja in vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Zakaj in kdaj kombinirano protitrombotično zdravljenje
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so razpravljali o vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja. Dr. Nina Vene, dr. med. pa je podala pregled praktičnih priporočil za uvajanje tovrstnega zdravljenja ter vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Upravičeno presejanje družinske hiperholesterolemije pri otrocih
Kljub priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije za presejanje družinske hiperholesterolemije je Slovenija po dostopnih podatkih trenutno edina država na svetu, kjer poteka populacijsko presejanje otrok – že od leta 1995 – v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov.
Aktualna revija
