V nasprotju z ženskami okužba pri moških ne izzveni
»Le cepljenje obeh spolov proti okužbam s HPV bo lahko močno prispevalo k zmanjšanju bolezni, ki jih te okužbe povzročajo,« je prepričana specialistka šolske medicine Miroslava Cajnkar Kac, dr. med., iz Slovenj Gradca. Koroška velja za regijo z največjo precepljenostjo tako deklic kot dečkov.
Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških
»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.
Antiandrogeni povečujejo tveganje za osteoporozo
Terapija za zdravljenje raka prostate z ADT znižuje raven testosterona na kastracijsko vrednost, zaradi česar se izrazito (do 90 %) zniža tako raven testosterona kot estradiola, posledično pa se z dolžino trajanja zdravljenja z ADT povečuje tveganje za sekundarno osteoporozo, opozarja urolog asist. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Z enim zamahom nad dve težavi
Erektilna disfunkcija in benigno povečanje prostate sta pogosto sočasni težavi moških po 50. letu starosti. Dobrodošlo za vse te moške je, da za obe obstaja ena rešitev. O tem je na Fajdigovih dnevih govoril urolog asist. Bojan Štrus, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Moški prihajajo po informacije, ne po pomoč
Čas je, da se strokovna javnost poglobi v prilagojen pristop za optimizacijo zdravstvene obravnave moških. Moška populacija ni homogena, njeno delovanje in razmišljanje zelo zaznamuje testosteron, še posebej v aktivnem obdobju - med 20. in 59. letom moški drugače zaznavajo svoje zdravstvene težave, poudarja spec. psihiatrije in psihoterapevtka Darja Škraba Krmelj, dr. med. Kako čim bolj učinkovito komunicirati z moškimi bolniki?
Samo povejte, kaj naj vzamem, da bo bolje
Večina telesnih delov in organov je enaka kot pri ženskah, enako velja za bolezni. A kot imamo svoje telesne in organske posebnosti, tako imamo tudi čisto svoje vedenjske vzorce in odzive na zdravstvene težave. Hudič je vedno v detajlih in verjetno prav organi, ki so drugačni kot pri ženskah, poskrbijo za to, da je včasih vse drugače.
Vonj po bolnišnici jo spominja na otroštvo
Simona Omahen, dr. med., ki je oktobra krožila na covidnem intenzivnem oddelku infekcijske klinike v Ljubljani, je z nami spregovorila o empatiji skozi skafander, strahu pred neobvladovanjem razmer ter razlogih za globok poklon specialistom infektologom.
S kliničnimi farmacevti proti iracionalni polifarmaciji
Eno najmočnejših orodij za zmanjšanje iracionalne polifarmacije je ambulanta farmacevta svetovalca – te ambulante so na voljo bolnikom po vsej Sloveniji. Vsak bolnik, ki ima izbranega osebnega zdravnika, ima namreč možnost pregleda pri farmacevtu svetovalcu v zdravstvenem domu. Potrebuje le delovni nalog osebnega zdravnika.
»Luskavica je izginila, a ni pozabljena«
Velik napredek pri zdravljenju luskavice se kaže tudi tako, da v kliničnih raziskavah učinkovitosti zdravila ne preverjajo več v primerjavi s placebom, temveč z drugim, običajno do tedaj najučinkovitejšim zdravilom, s tem pa se ne zvišujejo le cilji kliničnih raziskav, temveč tudi cilji zdravljenja. O najnovejših dognanjih in dosežkih na tem področju smo se pogovarjali s priznanim dermatologom prof. Diamantom Thaçijem, direktorjem univerzitetne bolnišnice Schleswig-Holstein iz Lübecka.
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Tekoča biopsija za zgodnje odkrivanje raka
Presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki je v Sloveniji uspešen, a presejanje bi lahko bilo še uspešnejše s preiskavami, ki bi bile za bolnika lažje, na primer s preprostim krvnim testom. Preiskava, ki prepozna v krvi krožeče rakave celice, se je v raziskavi potrdila z natančnostjo 84 do 88 odstotkov.
Aktualna revija
