Multipla skleroza

Lahko upad kognitivnih funkcij omilimo?

Pri velikem deležu bolnikov z multiplo sklerozo (MS) sčasoma pride do sprememb tudi v kognitivnem funkcioniranju. Število bolnikov, ki imajo tovrstne težave, je podcenjeno. Skrb za ohranjanje kognicije tudi s pomočjo mentalne aktivnosti pa je izjemnega pomena, poudarja dr. Estera Žalik, univ. dipl. spec. klin. psih. z UKC Maribor.

Neizmeren napredek v zdravljenju multiple skleroze

Nova zdravila pomenijo tudi več svobode

V Sloveniji je okoli 3500 bolnikov z MS, letni strošek bolezni je 67 milijonov evrov, kar med nevrološkimi boleznimi takoj za živčno-mišičnimi boleznimi pomeni največji strošek na posameznega bolnika. Se je pa zaradi razvoja novih zdravil stanje pri bolnikih občutno izboljšalo, je poudaril asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., z Nevrološke klinike Ljubljana.

Prehranska obravnava bolnikov z nevroimunskimi obolenji

Osrednji živčni sistem ima zelo kompleksen nadzor nad vnosom hrane in hranilnih snovi in kakršnakoli motnja v tem sistemu poruši ravnovesje. To se lahko kaže v hujšanju bolnika, ki lahko pripelje do podhranjenosti, dehidracije in pomanjkanja hranil (vitamini, minerali), pravi doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Multipla skleroza ima veliko obrazov

Multipla skleroza ima več obrazov, na srečo pa je v zadnjih letih na voljo tudi vedno več zdravil za njene posamezne oblike, sta na strokovnem srečanju povedala doc. dr. Saša Šega Jazbec, dr. med., in prof. dr. Sven Schippling, dr. med.

Ko pride mlada bolnica z multiplo sklerozo

Mlado bolnico ob diagnozi multiple skleroze skrbi, kako bo poslej teklo njeno življenje, ali bo lahko študirala, delala, imela družino in podobno. Vse to je treba upoštevati pri izbiri terapije, je povedala mag. Lidija Žitnik, dr. med., z nevrološkega oddelka UKC Maribor.