O dilemi spremljanja bolnikov z melanomom v prihodnje
V pripravi so nova priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom. O izzivih prevdvidenih sprememb, predvsem o krajšem času spremljanja bolnikov pri dermatologih, razmišlja dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije iz ambulante Dermatologija Rogl Butina.
Novosti v sistemskem zdravljenju melanoma
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Piše Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kdaj in kako napotiti k dermatologu ob sumu na melanom?
Ker mnogokrat diagnozo melanom lahko postavimo šele po dermatoskopskem pregledu sprememb na koži, je že ob najmanjšem sumu na melanom bolnika treba napotiti k dermatovenerologu. V katerh primerih je smiselna napotitev in kakšna naj bo stopnja nujnosti?
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Niso vsi »grdi rački«
»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?
Prva priporočila za zdravljenje ploščatoceličnega raka kože
Konec lanskega leta smo tudi v Sloveniji dobili prva priporočila za zdravljenje ploščatoceličnega raka kože, ki je znatno pogostejši kot melanom, število obolelih pa se vsako leto poveča. Tumorji so običajno lokalno omejeni, obstajajo pa tudi lokalno napredovale in razsejane oblike, pri katerih se je dobro izkazalo sistemsko zdravljenje.
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Novi standard zdravljenja nemelanomskih rakov kože
Obravnava napredovalih oblik nemelanomskih rakov kože je s sistemskim zdravljenjem postala učinkovita in varna ter vzpostavlja nov standard za bolnike, razlaga specialistka internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kožni melanom na pragu ozdravitve
V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.

Prepoznate nevarne in nenevarne kožne spremembe?
Kviz, ki ga je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, vas bo vodil skozi prepoznavanje nekaterih bolj pogostih in manj pogostih malignih in benignih kožnih sprememb. Prepoznate vse?
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.