Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Kdaj napotiti bolnika v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja?
Vse več pozornosti namenjamo lajšanju nemotoričnih motenj bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Tudi to dosežemo s pravočasno uvedbo kontinuiranega zdravljenja. Kako poteka obravnava bolnikov, primernih za zdravljenje s črpalko ali globoko možgansko stimulacijo, razlaga Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kognitivni upad kot rastoč izziv
Kako naj ob stopnjevanju motoričnih znakov Parkinsonove bolezni zdravimo še bolnikovo omejeno pozornost, psihomotorno upočasnjenost, prizadet delovni spomin, psihiatrične zaplete? Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, piše tudi o pomenu prepoznave iatrogene kognitivne motnje.
Zakaj bolniki odlašajo?
Strah pred invazivnostjo uvajanja novega zdravljenja in njegovimi morebitnimi zapleti, pa tudi strah pred spremembo življenjskega sloga in preveliko obremenitvijo svojcev. To so najverjetnejši razlogi, zakaj nezanemarljiv delež bolnikov odlaga ali težko sprejme odločitev za kontinuirano zdravljenje. Kako ukrepati?
Personalizirano zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni
Pravočasna uvedba katere od oblik kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni omogoča ohranitev ali izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja. Pred uvedbo pa je treba pretehtati prednosti in omejitve terapevtskih možnosti in obenem upoštevati posebnosti in želje bolnika. Interaktivni prispevek ponuja nabor uporabnih usmeritev.
Vse lažje odločitve
S kontinuiranim zdravljenjem Parkinsonova bolezen poteka počasneje in z manj zapleti, a nekateri bolniki možnost njegove uvedbe vseeno odklonijo. Nina Zupančič Križnar, dr. med., spec. nevrologije, in Lidija Ocepek, dipl. med. sestra, specializirana za Parkinsonovo bolezen, pravita, da je teh bolnikov na srečo vse manj. Kakšen pristop se obrestuje?
Bolnika vprašajte tudi o hiperseksualnosti in prenajedanju
Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je pripravil kviz, ki družinskega zdravnika in nevrologa usmerja k postavljanju pravih vprašanj bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, k optimizaciji njihovega peroralnega zdravljenja in k hitrejši prepoznavi znakov napredovanja Parkinsonove bolezni.
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Aktualna revija
