Je napočil čas za redefinicijo Parkinsonove bolezni?
Bi njeno heterogenost bolje ponazorilo drugo ime, morda Parkinsonov sindrom? Kako bi jasnejša terminologija lahko stroki pomagala do lažje prepoznave in pravočasnega zdravljenja bolnikov? Razmišlja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kam naj stroka usmeri pogled?
Osvežite svoje znanje in spoznajte glavne izzive zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB). Pomembne možnosti za izboljšavo obravnave prinaša ugotovitev, da se za kontinuirano zdravljenje bolniki z napredovalo PB odločijo redkeje, kot bi pričakovali.
Pomembno je prepoznati napredovanje Parkinsonove bolezni
Kako naprej ob izzvenevanju učinka levodope, motoričnih nihanjih in diskinezijah pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo? Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana predstavlja orodja za prepoznavo napredovale faze bolezni, ki narekuje uvedbo kontinuiranega zdravljenja.
Kontinuirana zdravljenja po formuli 5-2-1
Zdravljenje Parkinsonove bolezni (PB) je simptomatsko in usmerjeno v omilitev klasičnih motoričnih znakov, nemotoričnih težav in prej ali slej tudi motoričnih komplikacij zdravljenja z levodopo. Levodopa je še vedno zlati standard zdravljenja PB, a po nekaj letih jemanja večina bolnikov razvije motorične komplikacije.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kako bolnika razbremeniti strahu pred spremembami?
Kontinuirano zdravljenje v Evropi prejema le 44 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo, v Sloveniji le tretjina. Kako nagovoriti pomisleke in strahove, zaradi katerih bolniki oklevajo, in kdo vam lahko pri uspešnem prehodu na kontinuiran način zdravljenja pomaga? Infografika ponuja uporabna orodja.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Aktualna revija
