Kako bolnika razbremeniti strahu pred spremembami?
Kontinuirano zdravljenje v Evropi prejema le 44 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo, v Sloveniji le tretjina. Kako nagovoriti pomisleke in strahove, zaradi katerih bolniki oklevajo, in kdo vam lahko pri uspešnem prehodu na kontinuiran način zdravljenja pomaga? Infografika ponuja uporabna orodja.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Crohnova bolezen: zdravljenje do cilja
Napredne terapije vse bolj spreminjajo potek Crohnove bolezni (CB) in napovedujejo učinkovitejše soočanje z izzivom neodzivnosti na zdravljenje. Ob tem se spreminjajo tudi formalni cilji zdravljenja. Katera klinična vprašanja pa še vedno ostajajo brez odgovorov? Kako uspešno te dileme razrešujejo sodobna diagnostična orodja in označevalci za spremljanje ter napovedovanje poteka CB?
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Rigidnost uma ali telesa: kaj je večje breme?
Parkinsonova bolezen je sistemsko obolenje s širokim spektrom (ne)motoričnih simptomov. Pri zdravljenju moramo izhajati iz tistih, ki bolnika najbolj bremenijo, je povedala doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med težavami, ki lahko bolnikom pomenijo večjo oviro od motoričnih simptomov, je navedla bolečino.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Kognitivni upad kot rastoč izziv
Kako naj ob stopnjevanju motoričnih znakov Parkinsonove bolezni zdravimo še bolnikovo omejeno pozornost, psihomotorno upočasnjenost, prizadet delovni spomin, psihiatrične zaplete? Doc. dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, piše tudi o pomenu prepoznave iatrogene kognitivne motnje.
Aktualna revija
