Kontinuirana zdravljenja po formuli 5-2-1
Zdravljenje Parkinsonove bolezni (PB) je simptomatsko in usmerjeno v omilitev klasičnih motoričnih znakov, nemotoričnih težav in prej ali slej tudi motoričnih komplikacij zdravljenja z levodopo. Levodopa je še vedno zlati standard zdravljenja PB, a po nekaj letih jemanja večina bolnikov razvije motorične komplikacije.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Kako bolnika razbremeniti strahu pred spremembami?
Kontinuirano zdravljenje v Evropi prejema le 44 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo, v Sloveniji le tretjina. Kako nagovoriti pomisleke in strahove, zaradi katerih bolniki oklevajo, in kdo vam lahko pri uspešnem prehodu na kontinuiran način zdravljenja pomaga? Infografika ponuja uporabna orodja.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Aktualna revija
