Zdravljenje napredovale PB: pregled različnih možnosti
Kakšne so prednosti subkutanega kontinuiranega zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni (PB) in kako preprečevati najpogostejše zaplete te oblike zdravljenja? Kako se ta pristop umešča med druge možnosti kontinuiranega zdravljenja PB? Kakšna pa je vloga apomorfina v obliki peresnika? Odgovarja prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo PB
Napredovanje PB postopno preseže možnosti optimizacije peroralne terapije. Algoritem prikazuje ključne korake obravnave od zgodnjega prepoznavanja napredovanja bolezni do izbire ter uvedbe naprednih oblik zdravljenja glede na klinične značilnosti, funkcionalni status in potrebe posameznega bolnika.
Apomorfin: od pozabljene terapije do sodobnega zdravljenja
Na strokovnem srečanju so o zgodovinskem razvoju apomorfina in njegovi vlogi v sodobnem zdravljenju napredovale PB predavali prof. Andrew Lees, dr. med., prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in dr. Mihaela Boca, dr. med. Eminentni predavatelji so predstavili tudi slovenske in britanske klinične izkušnje z različnimi terapevtskimi pristopi pri bolnikih z napredovalo PB.
Spanje kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? Odgovarjata prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za motnje spanja.
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Rigidnost uma ali telesa: kaj je večje breme?
Parkinsonova bolezen je sistemsko obolenje s širokim spektrom (ne)motoričnih simptomov. Pri zdravljenju moramo izhajati iz tistih, ki bolnika najbolj bremenijo, je povedala doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med težavami, ki lahko bolnikom pomenijo večjo oviro od motoričnih simptomov, je navedla bolečino.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Aktualna revija
