Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Tumor agnostično raziskovanje in zdravljenje
Tumor agnostični pristop je nov pristop v obravnavi malignih bolezni, pri katerem je pri odločitvi o zdravljenju genomski zapis nad histološko sliko. Gre za pomemben korak naprej v personalizirani medicini, pravi doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana. Razložila je, kaj ta pristop pomeni in katera so prva odobrena onkološka zdravila s tumor agnostično indikacijo.
Bolezni, stanja in simptomi povezani s pomanjkanjem folne kisline
Kdo vse ima povečane potrebe? Ob katerih boleznih in ob zdravljenju s katerimi zdravili je pomanjkanje bolj verjetno? Ter kakšni so najpogostejši simptomi pomanjkanja folne kisline pojasnjuje spec. družinske medicine Mihaela Strgar-Hladnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Personalizirana medicina – danes
Po dogodku Dobrodošli v prihodnosti se bolj zavedamo, kakšne so možnosti, ki jih množica podatkov in uporaba umetne inteligence ponujata medicini sedanjosti in prihodnosti. Nekaj primerov so pokazali tudi doc. dr. Marinka Žitnik, prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.
Novo profilaktično zdravljenje težjih oblik migrene
Čeprav gre za ljudi, se zdi, da so pomembne samo številke. Več deset milijard evrov na leto izgubi evropsko gospodarstvo zaradi migrene, je povedal asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP imajo potencial za zmanjšanje tega bremena.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Pandemija srčnega popuščanja
Bolnikov s srčnim popuščanjem je bistveno več kot je bolnikov s COVID-19. Srčno popuščanje znamo zdraviti, COVID-19 pa ne. V luči tega bi se morali osredotočiti na tisto, kar v dani situaciji znamo narediti, je poudaril prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. iz ljubljanskega UKC in opozoril na poslabšano stanje bolnikov po strogem upoštevanju navodila »ostanite doma«.
Kje se skriva 6000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo?
Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ocenjuje, da je v Sloveniiji okoli 8000 bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo, a večina še ni odkrita. Dobro deluje program presejanja pri otrocih, najti pa moramo tudi ostale. Mladi odrasli z DH imajo do 100-krat večje tveganje za SŽ-bolezen od vrstnikov.
Zdravljenje (težke) astme poteka nespremenjeno
Pacienti z astmo niso bolj ogroženi za težji potek okužbe s SARS-CoV-2. Pacienti s težko astmo, sploh tisti, ki potrebujejo sistemski steroid za obvladovanje njenih simptomov, pa sodijo v to ogroženo skupino. Priporočila je strnil asist. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije iz Klinike Golnik.
Biološka zdravila nimajo negativnega učinka na COVID-19
Ni dokaza, da bi biološko zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje bolezni COVID-19 pri bolnikih s kronično črevesno boleznijo. Celo nasprotno. Svetovno priznana ekspertna mnenja govorijo o tem, da lahko nekatera biološka zdravila prispevajo k zdravljenju težkih oblik te okužbe.
Obravnava bolnikov z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila
Kako v danih epidemioloških razmerah obravnavati bolnike z luskavico, ki prejemajo biološka zdravila? Vsebino nedavno posodobljenih priporočil je predstavila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica.
Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije
Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.
Nosečnost in porod v epidemiji COVID-19
Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Prav tako naj bi bila verjetnost prenosa virusa SARS-CoV-2 v nosečnosti in ob porodu malo verjetna. Kako v trenutnih razmerah poteka prilagojena obravnava nosečnic in porodnic, je povedala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in por.
Z dopolnilnim zdravljenjem v stadiju 3 do še več ozdravitev
Z nemškim strokovnjakom prof. dr. Dirkom Schadendorfom, dr. med., smo se na 16. šoli melanoma v Ljubljani pogovarjali o napredku v zdravljenju malignega melanoma, kako dolgo deluje in kaj svetovati bolnikom glede neželenih učinkov.
Aktualna revija
