V bližnji prihodnosti bomo stopili korak naprej
»Ne moremo biti zadovoljni s 30 do 40 odstotki urejenih bolnikov po miokardnem infarktu,« opozarja spec. interne medicine in spec. kardiologije asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik oddelka za kardiologijo SB Celje, ki pa je optimističen glede prihajajočih novosti.
Izzivi pri stopnjevanju zdravljenja v ambulanti družinske medicine
Kje so še možnosti za izboljšavo pri uvajanju in kombiniranju antihiperglikemikov pri sladkorni bolezni tipa 2, razlaga diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., z KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako pogumnejše stopnjevati zdravljenje in kdaj lahko kakšno zdravilo tudi ukinemo.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Zdravljenje bolezni, ki jih bolniki s hemofilijo nekoč niso poznali
Kako se je vzpostavila obravnava kardiovaskularnih bolezni, avtoimunih bolezni, diabetesa in raka pri bolnikih s hemofilijo in kako so pri njih lani uspešno izvedli približno 100 velikih ortopedskih operacij, razlaga spec. hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
S sodobno tehnologijo do še boljše profilakse
Kako z nekaj meritvami in moderno tehnologijo za vsakega bolnika posebej izračunati najustreznejšo profilakso glede na njegove potrebe, pripoveduje spec. pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Novosti v preprečevanju RhD senzibilizacije
Na področju preverjanja prisotnosti RhD antigenov je nekaj novosti, ki jih predstavlja specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. Pojasnila je tudi, kako poteka obravnava nosečnic, če je pri plodu večje tveganje za hemolizo eritrocitov.
Antenatalna genotipizacija in ciljana imunoprofilaksa RhD
Antenatalna genotipizacija in ciljana zaščita RhD-negativnih nosečnic z imunoglobulini anti-D: kaj so pokazale dvoletne izkušnje v klinični praksi in kakšna je zanesljivost antenatalne genotipizacije, razlaga specialistka transfuziologije prim. Irena Bricl, dr. med., iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Cepljenje proti covid-19: svetovna priporočila za bolnike s hemofilijo
Ključne poudarke svetovnih priporočil za obravnavo in cepljenje bolnikov s hemofilijo proti covid-19 je nanizala specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana. Kakšne so potencialne alergične reakcije, kontraindikacije in varnostni ukrepi pred izvedbo cepljenja in po njem?
Poddiagnosticirana in včasih tudi neustrezno zdravljena
Zakaj je migrena še danes poddiagnosticirana, neprepoznana in včasih tudi neustrezno zdravljena, razlaga specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., iz UKC Maribor. Povedal je tudi, katere so bile tri revolucije v obravnavi migrene, kaj se opredeli kot uspešno zdravljenje ter kako naj poteka ukinjanje zdravil.
Za hitro izboljšanje je ključen dovolj hiter in pravilen izbor zdravil
Kako pomembno je ob zagonu atopijskega dermatitisa hitro in pravilno ukrepanje, kako zdraviti in koliko časa naj traja zdravljenje, osvetljuje specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pojasnila je tudi, kdaj je primernejše zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi in kdaj z zaviralci kalcinevrina.
Zakaj preventivno zdravljenje uvajati že na primarni ravni
Kako poteka uvajanje preventivnega zdravljenja migrene na primarni ravni, za katere bolnike je primerno in kako pomemben je dnevnik migrenskih napadov, pojasnjuje specialistka družinske medicine Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Nespečnost, drugi najpogostejši simptom okužbe covid
Kako pomembno je hitro naslavljanje nespečnosti in kako se jo zdravi glede na vzrok, pojasnjuje specialistka nevrologije izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. Kot je povedala, je nespečnost tudi drugi najpogostejši simptom okužbe covid, ki lahko traja do šest mesecev po preboleli okužbi.
Izpostavljeno na ASCO GU 2021
Dve po njegovem mnenju pomembnejši raziskavi s področja raka urotelija in ledvic z letošnjega ASCA GU je predstavil prof. Robert Dreicer, pridruženi direktor za klinične raziskave in namestnik direktorja na Centru za zdravljenje raka Univerze v Virginiji in vodja onkološkega oddelka ter eden od direktorjev na Paul Mellon Urologic Institute. Dodal je ključno sporočilo, ki ga v klinični praksi ne gre zanemariti.
Covid in vpliv na proces koagulacije
Vpliv covida na proces koagulacije poteka preko več mehanizmov, posrednih in neposrednih, razlaga spec. kardiologije in vaskularne ter interne medicine dr. Nina Vene Klun, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Pojasni, kako se tveganje za krvne strdke po preboleli okužbi razlikuje med bolniki glede na potek bolezni.
Prve slovenske smernice pred vrati
Smernice za obravnavo bolnikov z odpovedjo prebavil oz. njeno najbolj razširjeno obliko, sindromom kratkega črevesa, so tik pred objavo. Vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ki je smernice pripravila skupaj s kolegi gastroenterologi in abdominalnimi kirurgi, je predstavila njihove ključne poudarke.
Od odpovedi (nazaj) do insuficience
Terapijo s totalno parenteralno prehrano trenutno prejema 100 slovenskih bolnikov z odpovedjo prebavil, več kot polovica jih ima diagnozo sindroma kratkega črevesa. Predstojnik KO za gastroenterologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da celostni pristop in inovativne terapevtske možnosti zmanjšujejo ali pri nekaterih celo ukinjajo potrebo po parenteralnem nadomeščanju.
Personalizirana medicina je realnost dobre klinične prakse v onkologiji
Pri zdravljenju rakavih bolezni se odloča na podlagi lastnosti tumorja, kamor spada tudi določitev genskih mutacij, in na osnovi lastnosti posameznega bolnika. Kako je genetsko testiranje vpeto v klinično prakso pri obravnavi rakavih bolezni, razlaga internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., iz OI Ljubljana.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Kaj prinaša novo zdravljenje v klinično prakso?
Učinkovitost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazano s kliničnimi študijami. Gre za registrirano in predpripravljeno zdravilo, ki ima še eno pomembno prednost - je manj agresivno in ne ogroža mišice zapiralke. Letos so s tem zdravilom začeli zdraviti tudi na KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, prve izkušnje in pričakovanja nam je zaupal specialist abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med.
Aktualna revija
