Nov ključni dejavnik pri nastanku in razvoju melanoma
UV sevanje, ki je krivo za skoraj 90 % primerov melanoma, ne povzroča le neposrednih poškodb DNK, temveč tudi spremembe v kožnem mikrobiomu, ki vodijo v oksidativni stres, vnetje in lokalni imunski odziv. Kožni mikrobiom lahko modulira odziv kože na UV sevanje prek krepitve kožne bariere, nevtralizacije reaktivnih kisikovih zvrsti in uravnavanja kroničnega vnetja – ključnega dejavnika karcinogeneze.
Bolnik s pljučnim rakom pred diagnozo in med zdravljenjem
Kakšno znanje imajo bolniki s pljučnim rakom in njihovi negovalci o bolezni? Kako ocenjujejo dostop do informacij in komunikacijo z zdravstveno ekipo? Katere vrzeli v komunikaciji so najbolj kritične? Vidik opolnomočenosti bolnikov s pljučnim rakom je bil proučevan v 9. poročilu organizacije Lung Cancer Europe (LuCE), ki prinaša analizo stopnje informiranosti, znanja in vključenosti v odločanje med Evropejci.
Zdravljenje alergijskega rinitisa
Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Nevrofibromatoza tipa 1 v otroštvu
Tanja Loboda, dr. med., in Milica Stefanović, dr. med., obe specialistki pediatrije s Pediatrične Klinike UKC Ljubljana sta v infografiki strnili ključne informacije o pojavnosti nevrofibromatoze tipa 1 (NF1), vzroka za nastanek, klinično sliko ter ključnimi ukrepi obravnave v otroštvu.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije
Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.
Prehod polnoletnih pacientov z NF1 v program spremljanja za odrasle
Ana Blatnik, dr. med., spec. klinične genetike z Onkološkega inštituta v Ljubljani, je pripravila klinično pot prehoda iz pediatrične v odraslo obravnavo, ki je pomembno in občutljivo obdobje, saj je za bolnike z NF1 pogosto težaven. V algoritmu je opredeljen postopek predaje s ključnimi diagnostičnimi, ambulantnimi in konziliarnimi obravnavami.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
Hormonsko zdravljenje – kdaj je potrebna previdnost?
Pri predpisu hormonskega zdravljenja (HZ) v obmenopavznem obdobju upoštevamo simptome, zdravstveno stanje, zdravstvena tveganja, družinsko anamnezo, cilje zdravljenja, preference bolnice in nastop menopavze. Kdaj je sistemsko HZ kontraindicirano ali potencialno tvegano in je zato treba izbrati varnejšo obliko HZ ali nehormonsko zdravljenje? S Tinkaro Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana strnili informacije v infografiki.
Zaviralci IL-23 pri CB
Zaviralci interlevkina 23 (IL-23) predstavljajo pomemben napredek v zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Kakšne so razlike med učinkovinami, ki so na voljo pri nas? Kako se njihova učinkovitost in varnost primerjata z ustekinumabom? V infografiki, ki jo je recenziral doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana, predstavljamo rezultate kliničnih raziskav, ki osvetljujejo mesto zaviralcev IL-23 v sodobnem zdravljenju CB.
Kako ukrepati ob sumu na GVT?
Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.
Klinična pot bolnika z IgA-nefropatijo na specialistični ravni
Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritem obravnave na specialistični ravni z aktualnimi novostmi je pripravila doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Pregled zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili seznam zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk glede na mehanizem delovanja, pot uporabe, indikacije ter pomembne neželene učinke.
Algoritem zdravljenja stabilne angine pektoris
Kakšna naj bo optimalna terapija stabilne angine pektoris glede na hemodinamski profil in sočasne bolezni, kot so motnje atrioventrikularnega prevajanja, mikrovaskularna angina pektoris, atrijska fibrilacija, srčno popuščanje, kronična obstruktivna bolezen in sladkorna bolezen?
Diagnostični algoritem v obravnavi debelosti
Diagnoza debelosti zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Nova razvrstitev komisije Lancet, ki debelost razvršča v predklinično in klinično na podlagi standardiziranih kriterijev, omogoča jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo.
Najnovejša spoznanja o Lp(a) na enem mestu
Kakšne izzive prinaša določanje koncentracije lipoproteina(a) ali Lp(a) ter vzpostavljanje klinično relevantnih pragov njegove vrednosti? Katere so omejitve trenutno dostopnih terapevtskih možnosti? Kako čim bolj celostno obravnavati bolnike s povečanim tveganjem zaradi povišanih vrednosti Lp(a)? Odgovore na ta in druga vprašanja je v infografiki zbral asist. Jure Tršan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Zdravljenje hiperglikemije
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo
Kako pristopimo k zdravljenju bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo? V algoritmu sta ključne korake predstavila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije s KO za nevrologijo UKC Ljubljana in Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije z Oddelka za nevrologijo SB Celje.
Aktualna revija
