Prsni vsadki povezani z rakom
Ženske s prsnimi vsadki imajo tveganje za razvoj s prsnimi vsadki povezanega anaplastičnega velikoceličnega limfoma, na svoji spletni strani piše Ameriški urad za prehrano in zdravila (FDA). Javnosti ob tem pojasnjujejo, da ne gre za raka dojk, ampak za vrsto ne-Hodgkinovega limfoma
Brez adherence ni uspešnega zdravljenja
V Sloveniji je okoli 250 bolnikov s kronično mieloično levkemijo (KML). Za zdravljenje so že 15 let na voljo učinkovita tarčna zdravila, ki preprečujejo pojav akutne levkemije in smrti. A niti strah pred tako usodnimi posledicami bolezni ni zagotovilo za bolnikovo adherenco. Letos je zaradi opustitve terapij s tirozinkinaznimi zaviralci ena bolnica umrla.
Debelost »zraste« že v zgodnjem otroštvu
Najhitrejše pridobivanje telesne teže pri danes debelih mladostnikih se je zgodilo med njihovim drugim in šestim letom starosti, je pokazala raziskava strokovnjakov Centra za raziskave v pediatriji z Univerze v Leipzigu, objavljena v NEJM. Pri večini otrok, ki so bili debeli že v tisti starosti, pa se je debelost ohranila do mladosti.
35 let dela za boljšo ustno higieno šolarjev
Preventivno Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani (TČZ) je v minulem šolskem letu uspešno izpeljalo že 744 osnovnih šol in šol ter zavodov za otroke s posebnimi potrebami. V 35 letih je ta akcija pomembno pripomogla k izboljšanju ustne higiene osnovnošolcev, ugotavlja vodja tekmovanja prim. Matej Leskošek, dr. dent. med.
Uporaba digitalnih medijev in pojav simptomov ADHD pri mladostnikih
Raziskava, nedavno objavljena v reviji JAMA (Journal of the American Medical Association), ki je zajela ameriške srednješolce, je pokazala, da obstaja povezava med pogostejšo uporabo sodobnih digitalnih medijev in pojavom simptomov motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)
Diete z malo ogljikovimi hidrati niso brez tveganj
Velika kohortna opazovalna študija na odraslih, objavljena v The Lancet Public Health, je pokazala, da je tako zmanjšano (<40 %) kot povečano (>70 %) uživanje ogljikovih hidratov povezano z večjim tveganjem za smrt in skrajšano preostalo življenjsko dobo.
Posledice onesnaženega zraka prihajajo z zamudo
Bolniška odsotnost delavcev zaradi dihalnih težav je povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku še dve desetletji po tej izpostavitvi. Da je to nakazala skandinavska raziskava, nas lahko še posebej skrbi, saj je v tem delu sveta onesnaženost manjša kot marsikje drugje.
Nove indikacije za NOAK
Pri bolnikih z akutnim poslabšanjem srčnega popuščanja zdravljenje z rivaroksabanom ni zmanjšalo tveganja za smrt, miokardni infarkt in možgansko kap, je pokazala študija COMMANDER HF. Medtem pa je evropska agencija za zdravila EMA temu antikoagulantu odobrila novo indikacijo – preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri bolnikih s koronarno boleznijo in simptomatsko periferno arterijsko boleznijo.
Nove smernice za DAPT po oceni ogroženosti z ishemičnim dogodkom
Pripravljena so nova priporočila za podaljšanje antiagregacijskega zdravljenja z dvema zdraviloma DAPT (Dual AntiPlatelet Therapy) pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom (AKS). Oblikovali so jih na temelju dognanj, ki jih je prinesla randomizirana študija PEGASUS, je povedal kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med.
Ostati v prednosti pred SDM
Obeti za bolnike z vlažno starostno degeneracijo makule (SDM) so se v zadnjem desetletju izboljšali zlasti s prihodom antiangiogene terapije. Njena »slabost« pa je, da se morajo bolniki po intravitrealne injekcije redno vračati, kar med drugim zahteva dobro organizacijo zdravljenja, nam je ob letošnjem kongresu EURETINA povedal prof. dr. Paolo Lanzetta z Univerze v Vidmu.
Tretjina ljudi nosi v sebi tveganje za izgorelost
Sindrom izgorelosti spremljajo simptomi, ki jih opazimo tudi pri anksioznosti in depresiji. Zato jih tudi strokovnjaki med seboj neredko zamenjujejo, opozarja psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov.
Desetina jih trpi zaradi ene od oblik depresije
Depresivne in anksiozne motnje so danes najpogostejše motnje oziroma bolezni človeštva. Težave z depresijo katerekoli oblike ima več kot 10 % svetovne populacije, z eno od oblik anksioznosti pa okrog 12 %, pravi dr. Dragan Terzič, psihiater z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vse pogosteje se pojavljajo pri mlajših generacijah prebivalstva.
Nekemične zasvojenosti so kot tempirana bomba
Pojavnost nekemičnih odvisnosti med mladostniki narašča, opozarja Miha Kramli, terapevt in vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer nekemične odvisnosti za zdaj edini v Slovenji obravnavajo kot bolezenska stanja.
Krepi se mreža služb za duševno zdravje
V Sloveniji je posebej slaba dostopnost služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, čeprav vemo, da se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta, kar tri četrtine pa do 24. leta starosti, ugotavlja dr. Marija Anderluh, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana
Bolnik naj bo fit
Jaka Strel, dr. med., je družinski zdravnik, ki ga ne zanimata le krvni tlak in holesterol, ampak preveri tudi telesno zmogljivost svojih pacientov in poskrbi, da so ustrezno telesno zmogljivi. S kolegom sta v Žireh uvedla inovativen model obravnave bolnikov.
Dodatek ribjega olja nosečnicam vpliva na telesno maso otrok pri šestih letih
Dodatek omega-3-maščobnih kislin ženskam v zadnji tretjini nosečnosti vodi do višjega indeksa telesne mase njihovih otrok v starosti do šest let, ob tem pa se delež maščobe v telesu ne poveča, je pokazala randomizirana raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal.
Previdno z antidementivi
»Ni vse Alzheimerjeva demenca,« opozarja doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. »Zelo pomembno je, da antidementive predpišemo le takrat, kadar so ti lahko učinkoviti, ustrezni in indicirani.«
Zakaj nas bolniki ne ubogajo?
Čeprav zdravniki – vsak na svojem specialističnem področju – ogromno vedo, se bolniki vedejo kot angleški dvor: niso impresionirani. Zakaj, se je na letošnjem srečanju Srce in diabetes vprašala izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Frustrirana psihiatrinja išče rešitve
Tako kot v vseh državah razvitega sveta se tudi pri nas soočamo z vse večjim bremenom duševnih motenj. Pereč problem je nepoznavanje in neupoštevanje pomena varovanja duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj. Viri pomoči so nezadostni in razdrobljeni, sodelovanje je bolj izjema kot pravilo.
Brez ravnotežja je težko živeti
Periferne okvare ravnotežja (okvare na ravni notranjega ušesa in slušnega živca) po navadi pripeljejo do precejšnje prizadetosti bolnika. Okrevanje pa največkrat traja od nekaj mesecev do enega leta, ugotavlja specialistka otorinolaringologije Nina Božanić Urbančič, dr. med. Če težave vztrajajo, pa bolniku zelo poslabšajo življenje.
Aktualna revija
