Bolnik z IPF hoče vedeti, kakšne so možnosti
Letošnji svetovni teden idiopatske pljučne fibroze (IPF) med 17. in 25. septembrom je sledil takoj po formalnem sprejetju pisne izjave o IPF v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Njen cilj je spodbuditi boljše sodelovanje članic pri zagotavljanju enakega dostopa do zdravljenja in nadaljnje raziskave te redke bolezni, za katero v svetu trpi skupaj tri milijone ljudi.
Okužbe z RSV lahko povzročijo hujši potek bolezni spodnjih dihal
Virusne okužbe spodnjih dihal so bistveno redkejše od navadnih prehladnih obolenj, a so zaradi pogostega pojava dihalne stiske najpomembnejši vzrok za hospitalizacijo pri predšolskih otrocih. V naši študiji smo želeli preveriti, kateri virusi so povzročitelji hudih okužb spodnjih dihal pri otrocih in značilnosti okužb s posameznimi virusi.
LABA+LAMA in LABA+IGK pri zdravljenju KOPB
Za zdravljenje prve izbire bolnikov s KOPB in velikim tveganjem za poslabšanje smernice priporočajo kombinacijo dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta (LABA) in inhaliranega glukokortikoida (IGK) ali dolgodelujoč antagonist muskarinskih receptorjev (LAMA). Vloga vzdrževalnega zdravljenja s kombinacijo LABA + LAMA pri teh bolnikih še ni bila povsem pojasnjena in v tej luči so zanimive ugotovitve raziskave FLAME, objavljene v reviji New England Journal of Medicine (NEJM).
Dvojna bronhodilatacija – da ali ne?
Zelo jasnega odgovora na vprašanje v naslovu po mnenju hrvaškega pulmologa prof. dr. Nevena Tudorića, dr. med., iz zagrebške bolnišnice Dubrava še nimamo, čeprav rezultati študij kažejo, da s kombinacijami dosegamo močnejšo bronhodilatacijo kot z monoterapijo. Ali je to dovolj, da bolnik zazna klinično pomembno izboljšanje?
Stereotaktično obsevanje tudi pri pljučnem raku
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani uvedli novo tehniko obsevanja pljučnih tumorjev, imenovano stereotaktično obsevanje (v tujini se uporabljajo kratice SBRT – stereotactic body radiotherapy oziroma SABR – stereotactic ablative body radiotherapy), pišeta asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. in asist. dr. Karmen Stanič, dr. med.
Preprečevanje poslabšanj KOPB pozimi
Pozimi imajo bolniki s KOPB bistveno več poslabšanj kot v drugih letnih časih. Iz istega razloga tudi pogosteje pristanejo v bolnišnici. Vzroki za to so številni, vendar pa je med njimi nekaj takih, na katere lahko bolniki z razmeroma preprostimi ukrepi vplivajo sami.
Spremenjeni koncepti zdravljenja KOPB
Prisluhnili smo predavanju pnevmologa dr. Arschanga Valipourja, dr. med., z dunajske bolnišnice Otto-Wagner-Spital. Poskušal je strniti spremembe v razumevanju kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki so se zgodile v zadnjih letih, in je pri tem predstavil tudi nekaj kontroverznih zamisli.
Smernice GOLD potrebujejo izboljšave
Pogovarjali smo se s prof. dr. Marcom Miravitllesom, pulmologom in raziskovalcem iz univerzitetne bolnišnice Vall d'Hebron v Barceloni. Miravitlles je soavtor španskih, srednje in južnoameriških ter kanadskih smernic za zdravljenje poslabšanj pri bolnikih s KOPB.
Idiopatska pljučna fibroza je slaba novica
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) za bolnika pomeni zelo slabo napoved, precej slabšo, kot sicer velja za skupino bolezni, imenovano intersticijske pljučne bolezni, kamor spada tudi IPF. Zgodnje diagnosticiranje je ključno, vendar je zelo kompleksno in zahteva multidisciplinaren pristop, vključujoč pulmologijo, radiologijo in, če je potrebno, tudi patologijo.
Rehabilitacija je edini nujni del zdravljenja KOPB
Vsakemu bolniku, ki mu predpišemo zdravila proti kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB), moramo predpisati tudi rehabilitacijo. Po svetovnih smernicah je to bistveni del zdravljenja, poudarja Jurij Šorli, dr. med., vodja enote za rehabilitacijo bolnišnice Topolšica.
Presaditev pljuč – med okužbami in zavrnitvami
Po transplantaciji pljuč se najbolj bojimo okužb ali zavrnitev, pravi prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana. Vendar napredek medicine podaljšuje preživetje bolnikov, tako da se na UKC Ljubljana lahko pohvalijo z bolnico, ki živi že 16 let po prvi transplantaciji.
Priprave na nova biološka zdravila za težko astmo
Postavljamo sistem fenotipizacije bolnikov s težko astmo, s katerim bomo bolnike natančno opredelili ter jih tako bolj personalizirano zdravili ob prihodu novih bioloških zdravil, sta nam povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., in prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol.
ACOS je v resnici CAOS
Na nedavnem mednarodnem znanstvenem pulmološkem simpoziju je doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., direktor Klinike Golnik, povedal, da pri sindromu prekrivanja astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) še zdaleč ni vse črno in belo, prej gre za 50 odtenkov sivine.
Kje presekati zanko spalne apneje in debelosti
Večina bolnikov, kar 70 odstotkov, ki pri nas poišče pomoč zaradi obstruktivne spalne apneje (OSA), je zelo simptomatskih in ima hudo obliko bolezni, nam je povedala Jasmina Gabrijelčič, dr. med., s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.
Kronična urtikarija in “čudežno zdravilo”
Čeprav o bioloških zdravilih kljub njihovi izjemni učinkovitosti ne moremo govoriti kot o čudežu, pa je za bolnike s hujšimi primeri kronične urtikarije novo biološko zdravilo omalizumab v resnici veliko olajšanje, nam je povedala asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka internistka in alergologinja, s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik.
Zdravila za opustitev kajenja ne povečajo tveganja za samomor in samopoškodovanje
Bolniki, ki jim za opustitev kajenja predpišejo vareniklin ali bupropion, ne kažejo večjega tveganja za samomor, samopoškodovanje in depresijo kot uporabniki nikotinskega nadomestnega zdravljenja (NNZ), poročajo raziskovalci v reviji British Medical Journal.
Aktualna revija
