Onkologija z radioterapijo

Kožni melanom na pragu ozdravitve

V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.

Nekateri so bolj skriti

Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.

Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19

Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Vsaka prepoznana tarča je uspeh

Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Dostop do zdravil je izziv

Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?

Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).

Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo

Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka in tudi v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Onkološki bolniki in tveganje za VTE

Venska trombembolija (VTE) je bolezen z možnimi hudimi posledicami. Klinično se kaže kot venska tromboza (VT) in/ali pljučna embolija (PE).1 Nezdravljena proksimalna VT v spodnjih udih v kar 50 % privede do PE, okoli 10 % bolnikov s PE umre.

NGS v hematološki diagnostiki

V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo, piše izr. prof. dr. Helena Podgornik.

Politike na področju raka pljuč precej razdrobljene

Rezultati, ki so jih predstavili na Evropskem forumu o raku, kažejo, da so politike na področju raka pljuč po Evropi razdrobljene. ■ Z. M.

Prihodnost po meri človeka

Dr. Marinka Žitnik s Harvarda in dr. Jure Leskovec s Stanforda bosta v Ljubljani nastopila kot predavatelja na izjemnem dogodku, ki nas že pozdravlja v prihodnosti (Dobrodošli v prihodnosti). V njej je s pomočjo strojnega učenja mogoče napovedati vedenje ljudi in analizirati izjemne množice zdravstvenih podatkov za učinkovitejšo preventivo in uspešnejše zdravljenje.

Lasje po zdravljenju raka

Alopecija je najpogostejši neželeni učinek, ki nastane zaradi delovanja zdravil za zdravljenje raka na hitro deleče se celice lasnega folikla. Izgubo las najpogosteje povzročajo citostatiki, redko se pojavi izpadanje in redčenje las ob hormonskem zdravljenju in zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili.

Kako lahko pljučnega raka diagnosticiramo prej

Mejniki pri zdravljenju metastatskega raka dojk

Nove slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka

V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile nove slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.

Breme pljučnega raka je še vedno nacionalni problem

»Kljub velikim naporom smo petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom v zadnjih letih izboljšali le za tri odstotke. V želji, da bi bili uspešnejši, usmerjamo svoje moči v nove preventivne programe, še bolj dostopno pulmološko obravnavo in pa v nova obetavna zdravljenja,« je povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta, izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med.

Personalizirana medicina spreminja koncept zdravljenja

Nadomestno hormonsko zdravljenje in povečano tveganje za raka dojk

Revija Lancet je objavila metaanalizo, ki je pokazala povečano tveganje za raka dojk pri ženskah po menopavzi glede na vrsto in trajanje prejetega nadomestnega hormonskega zdravljenja (NHZ).

Presejalno testiranje na osnovi PSA zmanjša umrljivost

Na kongresu EMUC 2019, kjer so priznani specialisti z različnih področij predstavili svoje poglede na praktične izzive v obravnavi bolnikov z urološkimi malignomi, je bilo veliko govora tudi o zgodnjem odkrivanju raka prostate in presejalnem testiranju z določitvijo ravni prostatičnega specifičnega antigena (PSA).