Onkologija z radioterapijo

Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom

Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.

Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci

Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.

Z raziskavami do še boljše diagnostike

Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.

Imunoterapija tudi v UKC Maribor

Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.

COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom

Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.

Imunoonkološka terapija in COVID-19

Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.

Kako še vedno kar najbolje obvladovati raka

Zavedati se moramo, da v Sloveniji za rakom vsako leto zboli desetkrat več bolnikov in jih vsaj šestdesetkrat več umre, kot jih je v tem prvem valu zbolelo za COVID-19 in umrlo zaradi te bolezni. Vsekakor ne smemo dopustiti, da nam pandemija zamegli pogled, piše dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.

Z dopolnilnim zdravljenjem v stadiju 3 do še več ozdravitev

Z nemškim strokovnjakom prof. dr. Dirkom Schadendorfom, dr. med., smo se na 16. šoli melanoma v Ljubljani pogovarjali o napredku v zdravljenju malignega melanoma, kako dolgo deluje in kaj svetovati bolnikom glede neželenih učinkov.

Kožni melanom na pragu ozdravitve

V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.

Nekateri so bolj skriti

Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.

Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19

Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Vsaka prepoznana tarča je uspeh

Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Dostop do zdravil je izziv

Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?

Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).

Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo

Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka in tudi v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Onkološki bolniki in tveganje za VTE

Venska trombembolija (VTE) je bolezen z možnimi hudimi posledicami. Klinično se kaže kot venska tromboza (VT) in/ali pljučna embolija (PE).1 Nezdravljena proksimalna VT v spodnjih udih v kar 50 % privede do PE, okoli 10 % bolnikov s PE umre.

NGS v hematološki diagnostiki

V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo, piše izr. prof. dr. Helena Podgornik.

Politike na področju raka pljuč precej razdrobljene

Rezultati, ki so jih predstavili na Evropskem forumu o raku, kažejo, da so politike na področju raka pljuč po Evropi razdrobljene. ■ Z. M.

Prihodnost po meri človeka

Dr. Marinka Žitnik s Harvarda in dr. Jure Leskovec s Stanforda bosta v Ljubljani nastopila kot predavatelja na izjemnem dogodku, ki nas že pozdravlja v prihodnosti (Dobrodošli v prihodnosti). V njej je s pomočjo strojnega učenja mogoče napovedati vedenje ljudi in analizirati izjemne množice zdravstvenih podatkov za učinkovitejšo preventivo in uspešnejše zdravljenje.