Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Krog podhranjenosti ogroža zdravje in zdravljenje
Prehranska podpora pri bolnikih z rakavo boleznijo pozitivno vpliva na zdravljenje in zdravje bolnika. Presnovne spremembe se pojavijo že veliko prej, preden so fenotipsko vidne, zato je pomembno, da se prehransko ogroženost pravočasno prepozna in ustrezno obravnava, pravi specialistka klinične dietetike Denis Mlakar Mastnak iz Onkološkega Inštituta Ljubljana.
Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.
Takšnih uspehov si želimo tudi na drugih področjih
Kronična mieloična levkemija je doživela izjemen preskok v uspešnosti zdravljenja, zdaj se napori usmerjajo v individualizacijo terapije in zmanjševanje dolgoročnih neželenih učinkov zdravljenja. Pomembno vlogo pri dosežkih so odigrali tudi specialisti družinske medicine, je prispevek kolegov pohvalila specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.
Blaga trombocitoza je lahko znanilec mielofibroze
Kako doseči, da mielofibroza bolnikom pomembno ne skrajša življenja in kako ohraniti njegovo kakovost? Specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., poleg sodobnih možnosti zdravljenja, ki to omogočajo, opozarja tudi na pomen pravočasne prepoznave. Že nekatere blage spremembe v krvni sliki namreč zahtevajo napotitev k hematologu.
Ne pozabimo na astmo in druge kronične bolezni dihal
Po izbruhu pandemije smo zaznali, da so se nekateri bolniki oglasili pozno, z znatnim poslabšanjem astme. Zato je dobrodošlo seznanjanje bolnikov z astmo z nevarnostjo čezmernega zanašanja na kratkodelujoči olajševalec ter z navodili o ustreznem ravnanju v tovrstnih primerih. Kdaj se bolnik preveč zanaša na to obliko spopadanja z astmo? Piše prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Napovedi za jesen niso obetavne
Skoraj vsak, ki še ni prebolel covida ali bil cepljen, naj bi se zaradi večje nalezljivosti seva delta do spomladi okužil s to boleznijo, menita specialistki infektologinji doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., in prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Kaj to pomeni za obremenjenost bolnišnic?
Od A do Ž o cepljenju in zdravilih proti covidu
Nastanek zaščitnih protiteles proti virusu SARS-CoV-2, ki jih organizem tvori po vnosu cepiva, je odvisen od več dejavnikov. Najprej je pomembno fiziološko stanje imunskega sistema organizma, nato vrsta cepiva, pomembno je tudi, ali cepljena oseba jemlje kakršnakoli zdravila, ki vodijo v zmanjšano delovanje imunskega sistema (kortikosteroidi, citostatiki, imunosupresivi ...), piše prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.
Ponavljajoče se in težje potekajoče okužbe
Ob okužbi, še posebej pa pri težje potekajočih ali ponavljajočih se okužbah, je priporočljivo bolnika napotiti na preiskavo krvi, saj lahko tako pravočasno odkrijemo tudi redke, a hude in hitro potekajoče bolezni krvi, pravi specialistka interne medicine in hematologije asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Za sladkorno boleznijo je lahko skrit tudi rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze.
Vpliv zdravljenja parodontalne bolezni na sladkorno bolezen
Znano je, da sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek parodontalne bolezni, hkrati pa velja tudi obratno, da parodontalna bolezen poslabšuje urejenost glikemije pri osebah s sladkorno boleznijo. Zato so slovenski raziskovalci opravili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv popolne dezinfekcije ustne votline pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2.
Semaglutid lahko zmanjša telesno težo pri bolnikih s sladkorno boleznijo
V klinični raziskavi tretje faze, ki jo je vodila britanska profesorica Melanie Davies, so ocenjevali učinkovitost in varnost dveh različnih odmerkov semaglutida v primerjavi s placebom pri uravnavanju telesne teže pri odraslih s povečano telesno težo in sladkorno boleznijo tipa 2. Raziskavo je marca letos objavila revija Lancet.
Rak pljuč ali covid-19?
Kašelj, težko dihanje, utrujenost in bolečine v prsnem košu so simptomi, ki se pojavljajo tako pri covidu-19 kot pljučnem raku. Kljub epidemiji covida-19 je pomembno, da ohranjamo diagnostiko pljučnega raka in pomislimo na to hudo bolezen, ki ima neprimerno večjo umrljivost. Klinično sliko raka pljuč podrobno razlaga pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Lani skokovita rast primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi
Lani so na NIJZ prejeli kar za 68 % več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) kot leto prej. Slovenija (poleg Litve, Češke, Estonije in Latvije) sodi med države z največjo obolevnostjo za KME. Specialistka infektologije dr. Petra Bogovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predlaga dvig precepljenosti in predstavlja shemo cepljenja.
Nekateri kronično bolečino težje sprejmejo kot kronično bolezen
Kakšna je obravnava bolečine v Sloveniji in kje so možnosti za izboljšanje, razlaga spec. anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med., s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana.
Ko angioedem ni srbeč, temveč boleč
»Glavna težava bolnikov z dednim angioedemom je, da je bolezen tako redka, da je mnogi ne poznajo. Ko pridejo bolniki v času težav na urgenco, morajo tako pogosto sami opozoriti, da nimajo klasičnega angioedema in da potrebujejo posebna zdravila. Nekateri jih celo prinesejo s seboj.«
Aktualna revija
