Dermatovenerologija

Luskavica pri otrocih: Največjo škodo povzroča nezdravljena

Luskavica se pojavi pri 1 do 1,5 odstotka otrok. Če ni zdravljena (morda zaradi strahu staršev pred zdravili), se zaradi vnetja poveča tveganje nekaterih drugih sistemskih bolezni, opozarja prim. Vlasta Dragoš, dr. med., vodja Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

28. 11. 2016
NA KRATKO

Dolgoročna rešitev za luskavico

Na 25. kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo (EADV) na Dunaju v Avstriji so prvič predstavili podatke, da sekukinumab omogoča zelo dobro izboljšanje kože pri bolnikih z zmerno do hudo obliko luskavice s plaki tudi po štirih letih zdravljenja ob enako varni uporabi.

12. 10. 2016
NA KRATKO

Odobreno podobno biološko zdravilo za adalimumab

Ameriška agencija za zdravila FDA je odobrila podobno biološko zdravilo adalimumab-atto, in sicer za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriaze, psoriatičnega artritisa, ankilozirajočega spondilitisa, Chronove bolezni in ulcerativnega kolitisa ter juvenilnega idiopatskega artritisa. Najbolj resni zabeleženi neželeni učinki zdravila, ki se bo tržilo pod imenom Amjevita, so okužbe in maligne bolezni.

12. 10. 2016
NA KRATKO

Maligni melanom: hitrejše odkrivanje, uspešnejše zdravljenje

Združenje slovenskih dermatovenerologov je letos že deveto leto v okviru evropske kampanje Euromelanoma day opozorilo na pomen zgodnjega odkrivanja malignega melanoma. Letos so se usmerili v ozaveščanje ljudi, naj se moči sonca zavedajo ne le na plaži, ampak tudi med drugimi vsakodnevnimi dejavnostmi.

8. 7. 2016
NA KRATKO

Vse bolj učinkovito zdravljenje luskavice

Na srečanju Ameriške akademije za dermatologijo 2016 so predstavili rezultate študije CLEAR, v kateri so primerjali učinkovitost sekukinumaba in ustekinumaba pri zdravljenju odraslih z zmerno do hudo luskavico s plaki.

8. 7. 2016

Zakaj luskavica ogroža srce

Bolniki z luskavico imajo povečano tveganje za razvoj pridruženih stanj, med drugim srčno-žilnih bolezni. Bolj ogroženi so bolniki s hudo obliko luskavice, nam je povedala Katarina Šmuc Berger, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola.

30. 6. 2016

Cenejša zdravila lahko dobi več bolnikov

S prihodom podobnih bioloških zdravil na trg se je vzporedno s številnimi dilemami o njihovi zamenljivosti odprlo tudi vprašanje, ali lahko s cenovno ugodnejšimi zdravili tako zdravljenje omogočimo večjemu številu bolnikov kot doslej. Tudi o tem so razpravljali na letošnjem kongresu o farmakoekonomskih raziskavah in izidih na Bledu.

21. 6. 2016
Preglednica

Zdravila za sistemsko zdravljenje psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa

15. 6. 2016

PsA: prepoznavanje je dobro

»Nimam vtisa, da bi bil psoriatični artritis pri nas poddiagnosticiran. Družinski zdravniki dobro opravljajo svoje delo in nam pošiljajo prave bolnike,« ugotavlja prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

20. 4. 2016

Kako prepoznati znake luskavice

Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.

29. 3. 2016

Biološka zdravila v nosečnosti

Uporabo bioloških zdravil v nosečnosti in po njej proizvajalci odsvetujejo, ker nadzorovanih raziskav na nosečnicah ni. Kljub temu se zdravniki izjemoma lahko odločijo drugače, saj je včasih tveganje za nosečnico in plod še večje, če zdravljenja ni ali pa poteka z drugimi zdravili.

28. 1. 2016
DERMATOLOŠKI DNEVI 2015

Prihodnost zdravljenja luskavice

Medtem ko zaviralci TNFα že dobivajo tudi prve biosimilarje, se širi nabor bioloških zdravil za zdravljenje luskavice. Od leta 2009 je na evropskem trgu ustekinumab (Stelara), zaviralec IL 12/23, prihajata pa še sekukinumab (Cosentyx, IL 17A) in iksekizumab (IL 17) ter nekaj zaviralcev IL 23.

22. 12. 2015
EADV 2015

Boljše življenje s hidradenitisom suppurativo

Tudi na letošnjem kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo v Köbenhavnu je bilo med odmevnejšimi temami zdravljenje hidradenitisa suppurative ali inverznih aken. Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, glavni razlog vidi v tem, da je bolezen nedavno dobila pravzaprav svoje prvo indikatorsko zdravilo.

22. 12. 2015
SLOVENSKA STROKA

EKT učinkovita pri jetrnih zasevkih

Elektrokemoterapija (EKT) je uveljavljena metoda za lokalno zdravljenje različnih kožnih tumorjev (predvsem malignega melanoma ter bazalno- in ploščatoceličnega raka). Namen raziskave, ki je bila izvedena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, pa je bil ovrednotiti učinkovitost in varnost EKT z bleomicinom pri zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RŠČD) ter razvoj tehnologije za zdravljenje globoko ležečih tumorjev na modelu jetrnih zasevkov.

14. 12. 2015

Kožne bolezni lahko izjemno poslabšajo kakovost življenja

Hidradentis suppurativa (HS) je ena tistih bolezni, ki se jim je v preteklosti namenjalo manj pozornosti, čeprav lahko z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem odločilno vplivamo na njen potek, poleg tega je to ena izmed kožnih bolezni, ki najbolj vplivajo na kakovost bolnikovega življenja.

22. 10. 2015
IMID 2015

Z izobraževanja zdravnikov družinske medicine o kroničnih imunsko pogojenih vnetnih boleznih

V zvezi s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi je v zadnjih letih veliko slišati o vlogi pravočasnega diagnosticiranja in zdravljenja. O tem smo skupaj z zdravniki družinske medicine prisluhnili na predavanjih, ki jih je organiziralo Slovensko zdravniško društvo.

27. 5. 2015

Zdravnik med interesi bolnikov in javne blagajne

Ob uvajanju terapevtskih skupin vedno bolj v ospredje prihaja zdravnikova odgovornost pri pisanju receptov za zdravila. Na eni strani gre za njegovo odgovornost do razpolaganja z javnim denarjem, na drugi strani pa do bolnikov in njihovega zdravja.

1. 6. 2014
SLOVENSKA STROKA

Okužbe z visoko rizičnimi HPV med Slovenkami

V slovenski program cepljenja je bilo leta 2009 uvedeno cepljenje proti HPV za 11 do 12 let stara dekleta kljub pomanjkanju zanesljivih podatkov o razširjenosti okužb s HPV med Slovenkami. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani smo v ugledni mednarodni reviji Vaccine objavili izsledke o prevalenci okužb materničnega vratu z visoko rizičnimi genotipi HPV med Slovenkami, presejanimi za raka materničnega vratu pred uvedbo cepljenja.

14. 3. 2014
BIOLOŠKA ZDRAVILA

Jasna merila izboljšujejo dostopnost dragih zdravil

Dostopnost dragih bioloških zdravil v Sloveniji omogočajo predvsem jasna merila ter dober sistem nadzora pri predpisovanju in zdravljenju, piše doc. dr. Iztok Holc, dr. med., specialist interne medicine, predstojnik oddelka za revmatologijo na Kliniki za interno medicino UKC Maribor.

14. 3. 2014
BIOLOŠKA ZDRAVILA

Podobnost da, zamenljivost ne

Kljub nekaterim strokovnim dilemam o učinkovitosti in varnosti podobnih bioloških zdravil, ta prihajajo na trg v vedno večjem številu. Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, so si enotni: o zamenljivosti ne moremo govoriti, uporabljali jih bodo pri novih bolnikih. Na drugi strani predstavnik EMA, Christian Schneider, zatrjuje, da ni razlogov za dvom o tako imenovanih biosimilarjih.

14. 3. 2014
5 6 7 8 9

Aktualni e-novičnik

Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice

23. 6. 2025

Kaj, če je v kašlju kri?

23. 6. 2025

Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa

1. 7. 2025

Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?

1. 7. 2025

Poletna lahkotnost

1. 7. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.