Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Širjenje debelosti med svetovnim prebivalstvom
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili trenutno stanje in napovedali prihodnje trende razširjenosti prekomerne telesne teže in debelosti v raznih delih sveta. Ti podatki so lahko koristna podlaga učinkoviti javnozdravstveni strategiji za obvladovanje epidemije debelosti.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Presejanje KLB v timu ADM
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je ena od avtoric protokola za presejanje kronične ledvične bolezni (KLB) v timu ambulante družinske medicine (ADM), ki je nastal v sodelovanju s specialisti nefrologije. Kakšen je proces presejanja?
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Akutno in preventivno zdravljenje migrene
Predloga algoritma za akutno in preventivno zdravljenje migrene sta bila osnova za razpravo na strokovnem dogodku Migrena 2025 Sekcije za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenskega zdravniškega društva, ki je potekal aprila 2025. Algoritma sta podlaga in pomoč specialistom družinske medicine, nevrologom in algologom ter vsem, ki se ukvarjajo z obravnavo bolnikov z migreno. Temeljita na smernicah Mednarodnega združenja za glavobol in Ameriškega združenja za glavobol ter sta prilagojena slovenski zdravstveni praksi z upoštevanjem razpoložljivih smernic ter strokovnega soglasja
Novosti v zdravljenju HFpEF
Dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, predstavlja ključne premike v zdravljenju srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem (HFpEF), kjer je za zdaj prognostično ugodno le zdravljenje z zaviralci SGLT2. Poudarja pa, da na tem področju poteka veliko raziskav, ki bodo prinesle nove koristi za bolnike.
MASLD: presnovna bolezen jeter, ki zahteva našo pozornost
Metabolični motnji pridružena steatotična jetrna bolezen (metabolic dysfunction-associated steatotic liver disease, MASLD) je najpogostejša oblika kronične jetrne okvare, ki je tesno povezana z elementi metaboličnega sindroma. Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju.
Skrita bremena AD
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom (AD) prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
S profilaktičnim zdravljenjem je vse drugače
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Aktualna revija
