Hibridna oskrba kroničnih bolnikov
Hibridna oskrba predstavlja nov koncept vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi. Meja med fizično in digitalno oskrbo se briše. Ambulanta se seli tudi v telefon, aplikacijo, pametno uro. Kakšni pa so klinični vidiki takšnega pristopa? Kje se pojavljajo zadržki pri uvajanju? Kako hibridni modeli delujejo v praksi pri obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo, s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem? Pojasnjuje doc. dr. Matic Mihevc, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana, ZD Trebnje in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Čas so možgani
V državah zahodne in severne Evrope se starostno standardizirana smrtnost zaradi možganske kapi giblje približno med 50 in 80 na 100.000 prebivalcev, enoletna smrtnost po kapi pa znaša približno 20–30 %. Pomemben delež bolnikov ostaja trajno funkcionalno odvisen – pomoč pri vsakodnevnih opravilih potrebuje do 50 % preživelih. Države, ki so zgodaj uvedle organizirane enote za možgansko kap, 24-urno specialistično pokritost in sistemsko mrežo telekap, so dosegle pomembno zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti. Piše prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, višja svetnica, FESO.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Znanost in družbena omrežja so povezani
Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
