Inzulinski analogi čedalje bolje posnemajo naravo
Uporaba inzulinskih analogov raste ves čas od njihovega pojava na trgu. Sodobne inzulinske terapije imajo za cilj vzdrževati stabilne ravni inzulina v telesu (bazalni inzulin) in uravnavati postprandialne skoke glukoze (kratko delujoči inzulin bolus). S tem poskuša terapija posnemati naravni vzorec izločanja endogenega inzulina.
Idiopatska pljučna fibroza je slaba novica
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) za bolnika pomeni zelo slabo napoved, precej slabšo, kot sicer velja za skupino bolezni, imenovano intersticijske pljučne bolezni, kamor spada tudi IPF. Zgodnje diagnosticiranje je ključno, vendar je zelo kompleksno in zahteva multidisciplinaren pristop, vključujoč pulmologijo, radiologijo in, če je potrebno, tudi patologijo.
Klinični farmacevt, najboljši zdravnikov sogovornik o zdravilih
V preteklem desetletju so klinični farmacevti v 16 slovenskih bolnišnicah napisali več kot štiri tisoč farmakoterapijskih pregledov. To so izvidi, ki jih prejmejo zdravniki na oddelkih kot pomoč pri optimiziranju terapij z zdravili pri bolnikih.
Periferna diabetična nevropatija
Ves svet se ukvarja s težavami zaradi diabetičnega stopala. To je veliko ekonomsko breme za bolnike, njihove družine in za celotno skupnost. Stopalne razjede so najpogosteje posledica periferne diabetične nevropatije, kar pomeni, da bi jih bilo mogoče preprečiti.
Rehabilitacija je edini nujni del zdravljenja KOPB
Vsakemu bolniku, ki mu predpišemo zdravila proti kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB), moramo predpisati tudi rehabilitacijo. Po svetovnih smernicah je to bistveni del zdravljenja, poudarja Jurij Šorli, dr. med., vodja enote za rehabilitacijo bolnišnice Topolšica.
Presaditev pljuč – med okužbami in zavrnitvami
Po transplantaciji pljuč se najbolj bojimo okužb ali zavrnitev, pravi prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana. Vendar napredek medicine podaljšuje preživetje bolnikov, tako da se na UKC Ljubljana lahko pohvalijo z bolnico, ki živi že 16 let po prvi transplantaciji.
Priprave na nova biološka zdravila za težko astmo
Postavljamo sistem fenotipizacije bolnikov s težko astmo, s katerim bomo bolnike natančno opredelili ter jih tako bolj personalizirano zdravili ob prihodu novih bioloških zdravil, sta nam povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., in prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol.
ACOS je v resnici CAOS
Na nedavnem mednarodnem znanstvenem pulmološkem simpoziju je doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., direktor Klinike Golnik, povedal, da pri sindromu prekrivanja astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) še zdaleč ni vse črno in belo, prej gre za 50 odtenkov sivine.
Zdravnik pivovar – hobi, ki je ušel nadzoru
Dr. Aljoša Polenčič je nevrolog v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. A ne čisto običajen. Kajti ko sleče zdravniško haljo, se spremeni v pivovarja. S svojo zgodbo ustvarja prostor za združevanje različnih stvari z enako mero predanosti in s tem dokazuje, da se v življenju da uresničiti ideje, sanje, želje. In pri tem uživati.
Multipla skleroza – pri oralnih zdravilih pričakujemo boljšo adherenco
V zdravljenju multiple skleroze se v zadnjih letih uveljavljajo oralna zdravila, ki poleg učinkovitosti zaradi prijaznejšega načina zdravljenja prinašajo pomemben napredek pri adherenci, nam je pojasnila dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
Trojni imunski napad na raka
Imunoterapija je najhitreje razvijajoče se področje zdravljenja raka, kar potrjujejo nekateri letošnji domači in mednarodni dogodki. Bili smo na mednarodni konferenci CITIM 2015 v Ljubljani in na srečanju domače strokovne javnosti o zdravljenju pljučnega raka s tarčnimi zdravili.
Z novimi zdravili proti hepatitisu C najprej rešujemo življenja
Na konferenci ILC 2015 smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Matičič, slovensko strokovnjakinjo za zdravljenje hepatitisa C, ki nam je razkrila smernice za zdravljenje teh bolnikov z novimi zdravili.
Z izobraževanja zdravnikov družinske medicine o kroničnih imunsko pogojenih vnetnih boleznih
V zvezi s kroničnimi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi je v zadnjih letih veliko slišati o vlogi pravočasnega diagnosticiranja in zdravljenja. O tem smo skupaj z zdravniki družinske medicine prisluhnili na predavanjih, ki jih je organiziralo Slovensko zdravniško društvo.
Sami in nemočni v središču kriznih situacij in medijskih afer
»To je bil trenutek, ko se je moj svet ustavil. Vsi so neizprosno rinili vame in terjali odgovore, ki jih potem sploh niso bili pripravljeni poslušati. Meni pa sta stiska in ohromljenost preprečevali, da bi se boril zase, kot se sicer borim za vsakega bolnika. Najtežje je, ker ostaneš sam, brez pomoči.«
Uglasiti orkester je kot uglasiti 103 telesa
Ob poslušanju glasbenih mojstrovin v izvedbi orkestra zagotovo ne pomislimo najprej na to, da je kakovost glasbe odvisna od celostnega počutja posameznega člena. Orkester Slovenske filharmonije sestavljajo kar 103 posamezniki. Uglasiti celoto na najvišjo kakovost zato terja nekaj več vpogleda v posamezni člen.
Z gorčico osvaja Ameriko
»Če bi imeli bentleyja in šoferja, bi med vožnjo na zadnjem sedežu v sendvič verjetno mazali to gorčico. In ko bi naključni neznanec ustavil poleg vas in vam pomignil, da odprete okno, bi vas vprašal, ali jo lahko še on poskusi.« To je le ena od mnogih pozitivnih ocen gorčice Tin Mustard.
Nezdravljena Crohnova vodi v irreverzibilne poškodbe prebavne cevi
»Zgodnje odkrivanje kronične vnetne črevesne bolezni, predvsem Crohnove bolezni, je ključno za uspešno nadaljnje zdravljenje,« poudarja David Drobne, dr. med., specialist gastroenterologije s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC v Ljubljani.
ParkinsonCheck v pomoč pri odkrivanju parkinsonskega tremorja
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja UKC Ljubljana razvil aplikacijo za pravočasno odkrivanje in spremljanje parkinsonskega tremorja ParkinsonCheck.
Diabetično stopalo zahteva interdisciplinaren pristop
Vsakih 30 sekund nekje na svetu nekdo izgubi nogo zaradi sladkorne bolezni. Po nekaterih podatkih je celo več kot 70 odstotkov vseh amputacij nog napravljenih pri osebah s sladkorno boleznijo. Amputacije spremlja visoka stopnja smrtnosti, tako neposredno po posegu kot tudi v naslednjih letih.
Fotoreportaža: Kljubovati zakonom narave
Jan ima cistično fibrozo, redko dedno bolezen. Diagnosticirana mu je bila pri dveh mesecih starosti z napovedjo, da ne bo dočakal odrasle dobe. Tako kot Jan kljubuje in še vedno živi ob pomoči medicine in izjemno discipliniranem pristopu k terapijam ter vzdrževanju fizične kondicije, tako zakonom narave v neverjetnih položajih kljubujejo tudi mladi športniki, ujeti v njegov fotografski objektiv.
