Dolgotrajna korist uravnavanja krvnega tlaka pri sladkorni bolezni tipa 2
Avstralski raziskovalci so ugotovili, da zmanjšanje pogostosti srčno-žilnih dogodkov in umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, doseženo z antihipertenzivi, traja še leta po koncu zdravljenja.
Priznanje utemeljiteljema globoke stimulacije možganov pri Parkinsonovi bolezni
Letošnjo Laskerjevo nagrado za medicinske dosežke, imenovano tudi »ameriška Nobelova nagrada«, sta za delo na področju zdravljenja Parkinsonove bolezni prejela dr. Mahlon DeLong z univerze Emory v Atlanti in dr. Alim-Louis Benabid z univerze Joseph Fourier v Grenoblu.
Obsevanje prsnega koša pri drobnoceličnem raku pljuč
Drobnocelični rak pljuč pomeni okrog 13 odstotkov vseh primerov raka pljuč in je tako precej redkejši od nedrobnocelične bolezni. Toda zaradi bioloških značilnosti ima večina bolnikov ob postavitvi diagnoze že razširjeno bolezen.
Preiskava krvi za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni
Raziskovalci s King's Collegea v Londonu poročajo o postopku, s katerim lahko na podlagi 10 proteinskih bioloških označevalcev v krvi pri osebah z blago kognitivno okvaro zelo natančno napovejo, pri kateri se bo v naslednjem letu razvila Alzheimerjeva bolezen.
Obvladovanje sladkorne bolezni na nacionalni ravni
Z dr. Jelko Zaletel, dr. med., smo se pogovarjali o pomenu obvladovanja sladkorne bolezni na nacionalni ravni in nujnosti povezave med različnimi strokami in ustanovami, ki znotraj zdravstvenega sistema lahko vplivajo na promocijo zdravja in preprečevanje sladkorne bolezni.
HIV se pri nas še vedno širi
Okužba s HIV se je še do sredine devetdesetih let v več kot 95 odstotkih končala s smrtjo, danes pa šteje za kronično in obvladljivo infekcijsko bolezen. A v Sloveniji se kljub temu še vedno širi, predvsem v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM).
Kronična urtikarija in “čudežno zdravilo”
Čeprav o bioloških zdravilih kljub njihovi izjemni učinkovitosti ne moremo govoriti kot o čudežu, pa je za bolnike s hujšimi primeri kronične urtikarije novo biološko zdravilo omalizumab v resnici veliko olajšanje, nam je povedala asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka internistka in alergologinja, s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik.
S farmakoterapijskimi pregledi prihranili približno 450 tisoč evrov
Razvojna naloga z naslovom »Skupine kakovostnega predpisovanja zdravil in farmacevt svetovalec« naj bi omogočila boljše obvladovanje neželenih učinkov medsebojnega delovanja zdravil in zlasti varnejšo polifarmakoterapijo, ocenjujejo pa, da so zaradi varnejše rabe zdravil preprečili veliko hospitalizacij in tako predvidoma v dveh letih prihranili okoli 450 tisoč evrov.
NSAR, antikoagulacijske in antiagregacijske terapije neprijazni do prebavil
Ocenjujemo, da v Sloveniji zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) vsak dan uporablja več kot 10 odstotkov ljudi, nam je povedal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana. Ta in še antiagregacijska ter antikoagulacijska zdravila, ki se pogosto jemljejo skupaj, imajo neželene učinke na prebavni sistem, ki jih lahko preprečimo s smotrnim predpisovanjem.
Življenje po načelih LOHAS
Na svetu je vsaj 100 milijonov ljudi, ki jim je zelo mar za zdrav način življenja, okolje, socialno pravičnost, zdravje, osebnostni razvoj in trajnostno naravnanost in ki te vrednote upoštevajo pri svojih odločitvah, ocenjujejo raziskovalci. Vse, kar v sebi združuje gibanje LOHAS.
Male skrivnosti kliničnih študij
Letošnji Dnevi internistične onkologije so bili organizirani kot tečaj dobre klinične prakse, na katerem je bila glavna tema izvajanje kliničnih raziskav. Tečaj sta vodili predavateljici Evropskega foruma za dobro klinično prakso (EFGCP) Ingrid Klingmann in Nicky Dodsworth.
Aktualna revija
