junij 2026

Konec ere bolezni CMV

Med vsemi modalitetami zdravljenja v hematologiji je imunski sistem v najslabšem kondicijskem stanju po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC). Celični in humoralni imunski odziv sta praktično izničena, kar odpira vrata oportunističnim okužbam in reaktivacijam latentnih virusov, zapisanih v genomu prejemnika. Med njimi je pomemben citomegalovirus (CMV), ki ob sodobnem zdravljenju danes ni več problem, poudarja Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.

24. 6. 2026
SLOVENSKA STROKA

Neugodni življenjski dogodki in psihosocialni stresorji pri FNM

Za funkcijsko nevrološko motnjo (FNM) so značilni simptomi, kot so oslabelost, motnje gibanja in napadi, podobni epileptičnim, ki niso posledica strukturne okvare živčevja. Gre za pogosto in invalidizirajočo motnjo. FNM je bila tradicionalno razumljena kot posledica neugodnih življenjskih izkušenj in drugih stresorjev, v zadnjih letih pa motnjo razumemo v širšem okviru biopsihosocialnih modelov.

24. 6. 2026
SLOVENSKA STROKA

HαT kot dejavnik tveganja za hudo anafilaksijo na zdravila

Dedna α-triptasemija (HαT) nastane zaradi povečanja števila kopij gena TPSAB1 za α-triptazo, kar vodi v povišane bazalne vrednosti serumske triptaze (BST). Pojavlja se pri približno 6 % zahodne populacije in je najpogostejši vzrok za trajno povišanje α-triptaze. V zadnjih letih je bila prepoznana kot pomemben dejavnik mastocitno posredovanih reakcij, vključno z anafilaksijo, pri čemer je več kopij gena povezanih s hujšo obliko reakcij.

24. 6. 2026

Podobna biološka zdravila: V evropskem vrhu

Po dveh desetletjih intenzivnih opazovanj učinkov in široke uporabe podobnih bioloških zdravil (PBZ) lahko z gotovostjo trdimo, da vsako PBZ, ki pridobi dovoljenje za promet v EU, izkazuje primerljivo varnost in učinkovitost kot inovativno biološko zdravilo, razlaga prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. PBZ danes postajajo ključni del sodobnega zdravljenja, saj omogočajo širšo dostopnost dragih terapij.

24. 6. 2026

CT perfuzija pri odločanju o IVT pri AIMK

V zadnjih letih se je CT perfuzija uveljavila kot pomembno orodje v diagnostiki in selekciji bolnikov za reperfuzijsko zdravljenje, vendar njena dejanska vloga, zlasti v zgodnjem časovnem oknu, ostaja predmet razprav. Kakšne so prednosti in omejitve v klinični praksi? Katera odprta vprašanja o mestu CT perfuzije še ostajajo pri odločanju o intravenski trombolizi (IVT) pri akutni ishemični možganski kapi (AIMK)?

24. 6. 2026
ASCO 2026

Ključne novosti v onkologiji

Na letošnjem kongresu ASCO so bili med najodmevnejšimi rezultati novega tarčnega zdravljenja pri razsejanem raku trebušne slinavke, novi podatki o perioperativnem zdravljenju visokorizičnega lokaliziranega raka prostate ter napredek na področju tarčnih zdravljenj in imunoterapije pri pljučnem raku. Predstavljene so bile tudi novosti pri drugih solidnih tumorjih in hematoloških malignomih. V nadaljevanju povzemamo izbrane raziskave.

24. 6. 2026
VELIKI 4 - BMJ

Ali se razmerje med moškimi in ženskami z diagnozo MAS spreminja?

Za motnjo avtističnega spektra (MAS) so značilni težave v socialni komunikaciji, omejeni interesi in ponavljajoča se vedenja. V zadnjih desetletjih se je pojavnost MAS pomembno povečala, hkrati pa je bila motnja tradicionalno pogosteje diagnosticirana pri moških kot pri ženskah.

24. 6. 2026

Izbira intravenskega železa pri bolnikih s KVČB

Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogost zaplet pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) in pomembno vpliva na kakovost življenja ter pogostost hospitalizacij. Med najpogosteje uporabljenimi intravenskimi pripravki železa sta kompleks železa(III) s karboksimaltozo (FCM) in kompleks železa(III) z derizomaltozo (FDI). Čeprav sta po učinkovitosti primerljiva, vse več raziskav opozarja na povišano tveganje za hipofosfatemijo pri uporabi FCM.

24. 6. 2026

Naredimo korak naprej pri presejanju za KLB

Kakšne so prve izkušnje v klinični praksi z uporabo protokola presejanja za kronično ledvično bolezen (KLB) v timu družinske medicine, razlaga prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino MF UL. Poudarja, da je ključna preiskava za njeno odkrivanje določanje razmerja albumina in kreatinina v urinu (UACR), ki bi se na primarni ravni morala uporabljati čim širše.

24. 6. 2026

Izzivi napredovale KLB

O dejavnikih, ki določajo hitrost napredovanja kronične ledvične bolezni (KLB), pomenu zgodnjega prepoznavanja zapletov ter pripravi na dializo in presaditev ledvice smo se pogovarjali s prof. dr. Robertom Ekartom, dr. med., spec. nefrologije in interne medicine, svetnikom, strokovnim vodjem Klinike za interno medicino UKC Maribor.

24. 6. 2026

Vloga gepantov v obravnavi migrene

Na srečanju Migrena 2026 je o premikih v novi dobi zdravljenja migrene in vlogi, ki jo imajo gepanti v sodobni obravnavi, predaval prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

24. 6. 2026
VELIKI 4 - LANCET

Povečan vnos tekočine za preprečevanje ponovitve sečnih kamnov

Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da številni bolniki s sečnimi kamni tudi ob ukrepih za spodbujanje vnosa tekočine dolgoročno težko zaužijejo dovolj tekočine za preprečevanje ponovitve bolezni.

24. 6. 2026

Artroza kolena v praksi

Artroza kolena je že zdaj zelo razširjena, zaradi staranja prebivalstva in načina življenja pa projekcije kažejo nadaljnjo veliko rast prevalence. Približno polovica vseh osteoartroz odpade na koleno. O konservativnem pristopu, ki je vedno prvi korak pri zdravljenju, in ostalih sodobnih možnostih zdravljenja smo se pogovarjali s Tarasom Šarlerjem, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz medicinskega centra Arbor Mea.

24. 6. 2026

Friedreichova ataksija: najpogostejša dedna ataksija

Čeprav je Friedreichova ataksija najpogostejša dedna ataksija, ostaja diagnostika zaradi heterogene klinične slike zahtevna, zdravljenje pa je bilo dolgo omejeno predvsem na simptomatsko podporo. O kliničnih znakih, diagnostičnih izzivih in sodobni možnosti zdravljenja je na Schrottovih dnevih predavala prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

24. 6. 2026
VELIKI 4 - NEJM

Pomen intenzivnega zniževanja ravni LDL-holesterola pri ASŽB

Raziskava, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je potrdila, da pri zdravljenju bolnikov z aterosklerotično srčno-žilno boleznijo (ASŽB) upoštevanje ciljne vrednosti LDL-holesterola < 1,4 mmol/l v primerjavi s ciljno vrednostjo < 1,8 mmol/l zniža tveganje za srčno-žilne dogodke.

24. 6. 2026
1 2

Aktualni e-novičnik

Stroka poziva k spremembam pri obravnavi starejših

17. 6. 2026

Kaj se zgodi s hormoni med postenjem?

17. 6. 2026

»Bakrena« bolezen

17. 6. 2026

Brez klinike ni inovacij

17. 6. 2026

Zakaj bodo vročinski valovi vse daljši in pogostejši

23. 6. 2026
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.