Kam gre parodontologija?
Parodontologija je v zadnjih desetletjih doživela pomemben razvoj tako na področju razumevanja bolezni kot tudi na področju diagnostike in zdravljenja. Napredek temeljnih znanosti, razvoj biomaterialov in izpopolnjene kirurške tehnike so bistveno spremenili možnosti zdravljenja bolezni obzobnih tkiv. Kljub temu ostaja temeljni cilj stroke nespremenjen: ohraniti zdrava obzobna tkiva in naravne zobe za čim daljše obdobje.
Sistemske razsežnosti parodontitisa
Parodontalno bolezen povezujemo z endokrinimi motnjami, reproduktivnim zdravjem ter srčno-žilnimi, malignimi in drugimi boleznimi. Boljši vpogled v mehanizme povezav prinaša nova spoznanja o sistemskih učinkih zdravljenja parodontitisa. Prav zaradi prepletenosti teh stanj ima lahko obravnava dvosmernih povezav pomemben klinični pomen za številne specialnosti, so poudarili na 24. slovenskih parodontoloških dnevih.
Antibiotična terapija pri nezapletenem apendicitisu
Raziskava Appendicitis Acuta (APPAC) je primerjala zdravljenje z antibiotiki in apendektomijo pri osebah z na CT potrjenim nezapletenim apendicitisom. Pokazala je, da 61 % oseb, zdravljenih z antibiotikom, v petletnem spremljanju ni potrebovalo operativnega zdravljenja. V reviji JAMA so objavili 10-letne podatke spremljanja po vključitvi v raziskavo.
Kaj se zgodi s hormoni med postenjem?
Med novodobnimi prehranskimi vzorci sta posebno zanimanje strokovne in laične javnosti pritegnila prekinitveni in dolgotrajni post. V zadnjih letih je predvsem prekinitveni post v populaciji postal zelo razširjen, zato za zdravnika to ni več le prehranski trend, ampak pogost klinični kontekst, ki lahko pomembno vpliva na obravnavo bolnika. Pišeta Rok Herman, dr. med., in Jure Tršan, dr. med., z UKC Ljubljana.
Spregledano breme luskavice
Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.
»Bakrena« bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna bolezen, ki povzroči kopičenje bakra v življenjsko pomembnih organih. Diagnostika je težavna, pravočasna prepoznava ter sodobno zdravljenje omogočata normalno življenje in običajno pričakovano življenjsko dobo, sicer pa je bolezen usodna, razlaga Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Melanholična odzvanjanja sodobnega sveta
V tem obdobju Benetke odzvanjajo v znamenju umetnostnega bienala, ritem letošnje velike mednarodne umetniške platforme določata upočasnitev in poglobitev. V bližnjem Gradcu se je mogoče potopiti v svet rastlin, prek tega pa v večna razmerja med naravo in kulturo. Na Dunaju je na ogled razstava znamenitega francoskega realista Gustava Courbeta.
Zgodnje prepoznavanje odpira vrata novim terapijam
»Alzheimerjeva bolezen (AB) je biološki dolgoletni nevrodegenerativni proces z značilnimi patološkimi spremembami v možganih. Ta kontinuum vključuje predklinično fazo, blago kognitivno motnjo zaradi AB ter Alzheimerjevo demenco (AD) zaradi AB, pri kateri je kognitivni upad že izrazit in vpliva na vsakodnevno funkcioniranje bolnika,« je na simpoziju Geriatrija razložila Eva Županič, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Brez klinike ni inovacij
Asist. Luka Petravić, dr. med., v nerazdružljivo celoto neutrudno povezuje dva svetova. Kot specializant interne medicine v UKC Maribor rešuje izzive ob bolniški postelji, kot doktorski študent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pa s pomočjo velikih podatkov išče rešitve za prihodnost zdravstva. Raziskovanje ga neizmerno veseli, a ob tem poudarja, da se kliničnemu delu ne bi odpovedal, saj prav stik z bolnikom in kliničnimi kolegi daje ključne uvide, potrebne za resnične inovacije in spremembe.
Potovanje v neznano
Vsaka knjiga, ki jo vzamemo v roke, je potovanje v neznano; najprej k neznanim ljudem in njihovim zgodbam, nato pa tudi k neznanemu v nas – nepričakovanim čustvom, ki se porajajo ob branju, sodbam, ki jih v mislih izrekamo o likih, in spoznanjem, ki zaposlujejo naše misli še dolgo potem, ko smo knjigo že zaprli. Včasih nas kakšna popelje na pustolovščino, na katero se v resničnem življenju ne bi nikoli podali. Poletna trojica bralnih namigov vabi na odprto morje med tihotapce, pionirske raziskovalne odprave in v mistične gozdove.
Aktualna revija
