Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Ključna sta zgodnja diagnoza in zdravljenje
Čeprav velja za redko, je razširjenost amiloidne transtiretinske kardiomiopatije (ATTR-CM), ki je resna bolezen, verjetno podcenjena, saj pogosto ostane neprepoznana. Klinična slika je heterogena, prekrivajo se simptomi in znaki prizadetosti srca, živčevja in mišično-skeletnega sistema. Bolezen je podobna drugim, pogostejšim boleznim srca in ožilja, kar še dodatno otežuje prepoznavo. Pa vendar lahko zdravnik ob povečanem zavedanju in s pomočjo opozorilnih znakov že zgodaj posumi na ATTR-CM.
Ob poškodbi zob so ključne prve minute
Mednarodno združenje za poškodbe zob je razvilo prosto dostopno mobilno aplikacijo ToothSOS. Z aplikacijo želijo vse, ki se srečajo s poškodbo zob in okolnih struktur, opolnomočiti za to, da bi ob nesreči ravnali pravilno, še pred tem pa naredili vse, kar lahko, za preprečitev poškodb. Strokovnjakom, torej zobozdravnikom, pa na enem mestu ponuja pomoč pri pridobivanju znanja za pravilno zdravljenje poškodb.
Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Novosti tudi pri zdravljenju debelosti
Debelost je še vedno redko diagnosticirana bolezen in še redkeje zdravljena, kar je škoda, saj zgodnje zdravljenje zmanjša pojav številnih kroničnih bolezni ali zapletov, opozarja specialist interne medicine dr. Mitja Krajnc, dr. med., iz UKC Maribor. Bolniki bodo imeli odslej na voljo tudi novo terapijo.
Kaj je zares pomembno?
Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.
Aktualna revija
