Ko je človek globoko sproščen, je dojemljiv za iskanje rešitev
Sto petdeset zdravnikov in psihologov se v Sloveniji ukvarja z medicinsko hipnozo. Na tečajih za pridobitev naziva terapevt medicinske hipnoze imajo trenutno rekordne vpise. Gonilo napredka so zdravniki, ki se argumentirano odzivajo na očitke, porojene iz neznanja, strahov in povezovanja hipnoze s čarodejstvom. Klinične raziskave in klinična praksa namreč jasno potrjujejo njene koristi.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji
Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Klinična slika in zdravljenje MIS-C
Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.
Podporno zdravljenje z MRA
Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA) so še vedno ena od temeljnih skupin zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. V času trenutnega oteženega dostopa do zdravnika pa je zelo pomembno, da posebno pozornost posvetimo prepoznavanju in obvladovanju morebitnih neželenih učinkov tega zdravljenja, poudarja specialist interne medicine prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Biooznačevalec za težji potek covida-19 in zdravljenje
Eden pomembnejših problemov pri obravnavi covida-19 je, da se ne ve, kateri bolniki bodo bolezen dobro prestali tudi brez zdravljenja in pri katerih se stanje v nekaj dneh lahko tako poslabša, da bodo potrebovali oskrbo v intenzivni enoti, pravi grški specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Kako učinkovita sta v klinični praksi biooznačevalec in zdravilo, ki ju je preučeval v klinični raziskavi?
Prepoznavanje in zdravljenje hipotiroze
Kdaj pomisliti na hipotirozo in kako pomembna je adherenca pri zdravljenju, razlaga specialistka interne in nuklearne medicine prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med. Če ima bolnik še nekaj preostale ščitnične funkcije, se po opustitvi zdravljenja spet pojavijo simptomi hipotiroze, poveča se tveganje za srčno-žilne zaplete. Če bolnik nima več preostale ščitnične funkcije, pa se lahko po opustitvi zdravljenja pojavi hipotirotična koma in končno tudi smrt.
Upadacitinib za zdravljenje atopijskega dermatitisa
Upadacitinib je zaviralec JAK, ki je bil v Evropi do nedavnega odobren za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, od avgusta naprej pa je odobren tudi za zdravljenje mladostnikov (starejših od 12 let) in odraslih z zmerno do hudo obliko atopijskega dermatitisa (AD). V primerjavi z drugimi zaviralci JAK nekoliko močneje inhibira JAK1 kot JAK2/3 in tirozinsko kinazo 2.
Gojiti empatijo do soljudi, sodelavcev in bolnikov
Kako bodo posledice sodobnega življenja krojile prihodnjo obravnavo otrok in kako pomembna je komunikacija pri zdravniškem delu, ki še vedno ostaja izziv zdravniškega poklica, nam je zaupal Tadej Jalšovec, dr. med., zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni
»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov
Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.
Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Kaj prinaša druga širitev presejalnega programa?
V začetku leta 2022 se načrtuje druga širitev presejanja novorojenčkov. Poleg presejanja za 17 prirojenih bolezni presnove, ki so v programu od leta 2018, in presejanja za fenilketonurijo in kongenitalni hipotiroidizem, ki se izvaja že več kot 30 let, bi se po novem presejalo še za štiri bolezni.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Neredko premalo intenzivno zdravljeni
Mednarodna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v ugledni znanstveni publikaciji The Lancet, v njej pa je sodeloval tudi UKC Ljubljana, je pokazala, da je družinska hiperholesterolemija, ki je najpogostejša življenje ogrožajoča presnovna motnja, še vedno močno poddiagnosticirana. Po besedah doc. dr. Urha Grošlja, dr. med., to spoznanje dodatno utrjuje pomen presejanja za družinsko hiperholesterolemijo že v otroštvu.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Aktualna revija
