Praktično o anemijah
V ambulantah na primarni ravni se zdravniki pogosto srečajo z bolniki, pri katerih laboratorijski testi kažejo na anemijo. Večkrat gre za sideropenično anemijo, ki je posledica povečanih izgub ob močnih menstruacijah ali nezadostnega vnosa železa s hrano, vendar pa so vzroki za anemijo včasih tudi drugje. V tem prispevku bomo na izmišljenih praktičnih primerih osvetlili nekatere med njimi.
Vedno bolj agresivno nad krvne bolezni
Na zadnjem srečanju ameriškega združenja hematologov (ASH) so bile objavljene številne novice o raziskavah s področja genskih terapij in podpornih terapij pri krvnih boleznih ter seveda o novih zdravilih na hematološkem področju. Na kratko objavljamo manjši del novic.
Nova zdravila za zdravljenje ITP
V Sloveniji za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije (ITP) že pet let uporabljamo dva agonista trombopoetinskih receptorjev (TPO-RA). Zdravili sta učinkoviti in varni, izziv pa ostajata dolgotrajnost in visoka cena zdravljenja, piše Barbara Skopec, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Zdravljenje KML
Zadnjih nekaj let zdravljenje kronične mieloične levkemije (KML) tako zelo napreduje, da so nove smernice ob izidu že skoraj zastarele. Bolniki, ki jih odkrijemo in zdravimo v začetnem, kroničnem obdobju bolezni, lahko pričakujejo enako preživetje kot njihovi zdravi vrstniki, piše doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Presaditve krvotvornih matičnih celic pri otrocih
V Sloveniji opravimo letno 11 do 13 zdravljenj s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri pediatrični populaciji, imamo pa tudi možnost uporabe mezenhimskih matičnih celic pri zdravljenju trdovratne bolezni presadka proti gostitelju, nam je povedal asist. dr. Vladan Rajić, dr. med.
Nova orožja v boju s KLL
Nove kombinacije zdravil za kronično limfocitno levkemijo (KLL) in razvoj novih malih molekul dajejo upanje, da bo v prihodnje nekatere bolnike mogoče tudi pozdravili, piše Matevž Škerget, dr. med., s Kliničnega oddelka zahematologijo v ljubljanskem UKC.
Diseminirani plazmocitom – cena napredka
Povprečno preživetje bolnikov z razsejanim plazmocitomom se približuje sedmim letom, medtem ko so bolniki, zdravljeni pred 15, 20 leti, živeli v povprečju manj kot tri leta. Izjemen napredek je posledica učinkovitejših novih zdravil, ki pa zaradi ultra visokih cen zadnja leta zdravstvenemu sistemu povzročajo precej skrbi.
Odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti
Sladkorna bolezen je najpogostejša kronična bolezen, ki se lahko pojavi v nosečnosti. Motnja v metabolizmu glukoze se pokaže v petih do desetih odstotkih nosečnosti, piše dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.
Aktualna revija
