Dolgotrajna oskrba na domu: pristopi, izzivi in priložnosti
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je izziv sedanjosti in temelj prihodnosti. Do zdaj je pomembno vplival na delo izbranih zdravnikov, patronažnega varstva in socialnih služb. Z naknadno sprejetim interventnim zakonom (ZUOPCSD) so bila številna odprta vprašanja odpravljena, postopki pa poenostavljeni. V času, ko je pritisk starajoče se populacije vse izrazitejši, postaja iskanje trajnostnih rešitev nuja, ne zgolj izbira. Kako pa je v praksi?
NF1: od spremljanja v otroštvu do odrasle dobe
Kakšna je sodobna obravnava bolnikov z nevrofibromatozo tipa 1 (NF1)? Zakaj je redno spremljanje v otroški in odrasli dobi tako pomembno? In kakšen je pomen prehoda iz pediatrične v odraslo zdravstveno oskrbo? O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki bolnike z NF1 spremljajo od najzgodnejšega obdobja do odraslosti.
Gaucherjeva bolezen
Številne krvne bolezni, tako podedovane kot pridobljene, zaradi majhne incidence in prevalence uvrščamo med redke. In redke bolezni, kot je primer pri hemofiliji A in B, orjejo ledino na področju kliničnega preskušanja genskega zdravljenja. Gauchereva bolezen pa ni samo redka, temveč bi bilo morda pravilneje reči celo zelo redka bolezen. Kako jo prepoznamo in zdravimo?
ECTRIMS 2025 o varnosti visoko učinkovitih zdravil
Nove raziskave osvetljujejo vse uspešnejši personalizirani pristop k zdravljenju multiple skleroze (MS), s poudarkom na monoklonskih protitelesih anti-CD20 in dolgoročnem spremljanju tako njihove učinkovitosti kot tudi varnosti. Povzeli smo vsebine kongresa Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave MS (ECTRIMS), posvečene dokazom iz realnega kliničnega okolja.
Od vizije k praksi
Še nedavno je bila možnost, da bi z eno samo aplikacijo popravili napako v genomu in spremenili potek hude, pogosto smrtonosne bolezni, razumljena kot prihodnost (čeprav je bila ta prihodnost za vogalom že vsaj nekaj desetletij). V članku Gene therapy of rare diseases as a milestone in medicine – overview of the field and report on initial experiences in Slovenia (poleti objavljenem v Orphanet Journal of Rare Diseases) je bil naš osnovni namen pokazati, da so genske terapije iz znanstvene obljube zadnja leta že postale klinična realnost, da je »prihodnost« že tukaj. Tudi v Sloveniji, vse od leta 2018, ko je bil v Italiji v okviru kliničnega preskušanja uspešno zdravljen naš prvi bolnik.
Novosti v hematoonkologiji
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe in omogoča bolj personaliziran pristop k zdravljenju različnih krvnih rakov. Katera so najpomembnejša nova dognanja in pričakovane terapije pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije, akutne limfoblastne levkemije ter akutne in kronične mieloične levkemije?
Zdravilna resnica
Resnica je po definiciji nekaj, kar se ujema z določenimi dejstvi, toda obstaja še drugačna, osebna, intimna resnica, ko nekaj močno čutimo, da je za nas prav, čeprav tega razumsko morda ne moremo utemeljiti. Za naše zdravje sta pomembni obe: prizadevati si moramo za dostop do verodostojnih informacij o zdravju, hkrati pa živeti v skladu s svojim bistvom, da dosežemo duševni mir. Naj več o tem povedo tokratne knjižne izbranke.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Najpomembnejši novi rezultati
Katera spoznanja s kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) bodo usmerjala ali že spreminjajo terapevtske odločitve pri zdravljenju raka dojk, urogenitalnih, gastrointestinalnih in krvnih rakov ter raka pljuč? Izbrali smo izstopajoče rezultate kliničnih raziskav faz II in III, ki obetajo izboljšane izide zdravljenja onkoloških bolnikov.
Izzivi v zdravljenju zapor srednjih možganskih arterij
Zapore srednjih možganskih arterij (ZSMA) so razlog za približno tretjino vseh akutnih ishemičnih možganskih kapi in običajno povzročajo manj izrazito nevrološko prizadetost kot zapore velikih možganskih arterij. Kljub optimalnemu zdravljenju, vključno z intravensko trombolizo, pa kar tretjina bolnikov z ZSMA po treh mesecih ne doseže funkcionalne neodvisnosti, približno 9 % jih umre.
Evolucija zdravljenja KVČB
Prvega slovenskega mednarodnega kongresa o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se je udeležil tudi prof. dr. Stefan Schreiber, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, predstojnik KO za interno medicino UKC Schleswig-Holstein v nemškem Kielu. Vlogo zaviralcev interlevkina 23 pri bolnikih s KVČB je osvetlil skozi edinstveno evolucijsko perspektivo.
Akupunktura za obvladovanje kronične bolečine v križu
Akupunktura je učinkovita in varna dopolnilna možnost zdravljenja za starejše osebe z bolečino v križu (BVK), je pokazala randomizirana raziskava, ki je bila izvedena po naročilu ameriške zdravstvene zavarovalnice in objavljena v reviji JAMA.
Mejniki genskega zdravljenja
Ta mesec se je pri nas začela prva klinična raziskava faze II/III genskega zdravila za redko bolezen pri pediatrični populaciji. Znanje, pridobljeno pri razvoju terapije Urbagen za zdravljenje sindroma CTNNB1, bo odskočna deska pri razvoju genskih terapij tudi za druge redke bolezni, in to ne samo za slovenske bolnike, temveč za bolnike po vsem svetu. Kakšno pot smo na tem področju v Sloveniji prehodili v zadnjem desetletju?
Že ob blagi proteinuriji je bolezen lahko zelo aktivna
Prag za izvedbo ledvične biopsije ob sumu na IgA-nefropatijo se znižuje. Cilj je hitrejša uvedba zdravljenja po potrditvi diagnoze. Varno in učinkovito specifično zdravilo imamo, na obzorju so odobritve novih zdravil. Kako bodo te pridobitve spremenile klinično prakso? Spodbudne obete in sočasne izzive je predstavil doc. dr. Nejc Piko, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za dializo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Aktualna revija
